Ker je najnižja pokojninska osnova vgrajena v sistem predvsem z namenom zagotavljanja večje socialne in materialne varnosti prejemnikov nizkih pokojnin po zakonu upravičenih do take odmere, bi bilo utemeljeno pričakovati, da je določena najmanj v tolikšni višini, ki vsaj upravičencem z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe zagotavlja primerno pokojnino. V resnici pa ni tako! Starostna pokojnina moškega, odmerjena od najnižje pokojninske osnove za tolikšno dobo, je celo nižja od cenzusa za dodelitev varstvenega dodatka po Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih. Navedeni prejemek je namenjen osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Cenzus od začetka letošnjega leta znaša 470,76 eur.
Od 1. januarja 2016 znaša najnižja pokojninska osnova 775,10 eur. Starostna pokojnina, odmerjena od te osnove za 40 let pokojninske dobe, znaša za moškega 443,74 eur. Za žensko pa znaša za v letošnjem letu zahtevanih 39 let in 4 mesece pokojninske dobe za pridobitev pravice do te pokojnine (zaradi ugodnejše lestvice za odmero) 498 eur.
»Iz teh razlogov smo začeli postopek in upoštevali spodnji limit za 40-letno pokojninsko dobo brez dokupov pri moških 443 eur, saj so bila odstopanja pri ženskah za 55 eur, t.j. 498 eur, kar ni v skladu z zakonodajo, ki določa, da se po letu 2019 oba spola izenačita. Pri predlogu nismo posegli po zakonskih osnovah v ZPIZ 2 in je predlog sestavni del zakona, ki ne vsebuje spremembe dviga najnižje pokojninske osnove za leto 2016 v višini 775,10 eur. Prikazan bo kot dopolnilo,« pojasnjuje Janez Sušnik, predsednik ZDUS, in dodaja:
»Zato pri ženskah ne prihaja do drugačne utemeljitve, saj so že v letu 2016 dosegle 498 eur za 40-letno pokojninsko osnovo brez dokupa.«
Za pogled v preteklost so pri ZPIZ pridobili naslednje podatke:
Ženske, ki so se upokojevale po 35 letih dela, so 5 let manj plačevale v pokojninsko blagajno, 5 let prej so se upokojile in tako 5 let dalj uživale pokojnino. Pred letom 1992 pa ni bilo pogoja starosti pri doseženih 35 letih pokojninske dobe, kar pomeni, da se je lahko ženska, ki je začela delati s 15 leti starosti, upokojila pri starosti 50 let, sedaj pa se lahko pri starosti 57 let (znižanje starostne meje zaradi vstopa v zavarovanje pred 18. letom). Po ZPIZ-92 se je do uvedbe ZPIZ-1 ženska lahko upokojila s 35 leti pokojninske dobe v starosti 53 let. Torej so vprašanja, kdo in kdaj ni bil ali je v enakopravnem položaju ter zakaj, ustavno sporna.
Pred letom 2000 se je pokojninska osnova določila na podlagi 10-letnega, v letu 2017 pa na podlagi 23-letnega povprečja. Tako sta bolj vprašljivi primerjava in enakopravnost med samimi ženskami, ki so se upokojevale pod različnimi pogoji, da bi se 35, 36, 37, 38 let dela enačilo s 40 leti dela (pokojninske dobe brez dokupa) – to bi bilo težko sprejemljivo, še manj pravično in enakopravno.
Od leta 2000 ni več polne pokojnine, ki je obstajala do leta uveljavitve ZPIZ-1, ko je bila za žensko za 35 let pokojninske dobe, za moškega pa za 40 let odmera 85 %.
Utemeljeno so poslali predlog vladi z naslednjo vsebino:
V zvezi s predlogom ZDUS za dvig pokojnin za 40, 39, 38 in 37 let pokojninske dobe brez dokupa so v zavodu pripravili izračune o finančnih učinkih tega predloga.
Predlagano bi prišlo v poštev za približno 33.000 upokojencev, od tega 31.800 starostnih (10.000 žensk) in 1.200 invalidskih. Skupni znesek povečanja je približno 615.000 eur na mesec, kar pomeni na letni ravni približno 7,38 milijona eur.