Družinska razmerja so sedaj urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bil nekajkrat noveliran, vendar praksa kaže, da potrebujemo boljšo ureditve družinsko pravnega področja.
Bistvene novosti predloga Družinskega zakonika (DZak) so povezane z ukrepi za varstvo koristi otroka. Predlog zakonika zaradi zaščite starševske skrbi ter na drugi strani koristi otroka izrecno določa nekatera načela, ki jih je potrebno pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otrok spoštovati.
1. Dolžnost države pri varovanju koristi otrok (za otrokovo vzgojo in varstvo v prvi vrsti odgovorni otrokovi starši, enako velja tudi v ZZZDR, vendar je v tem poglavju DZak izrecno poudarjeno, da je mogoče ukrepe izvesti le, ko starši svoje pravice in dolžnosti ne izvršujejo ali je ne izvršujejo v korist otroka.
2. Uvajamo načelo najmilejšega ukrepa (izreče naj se ukrep, s katerim bodo starši najmanj prizadeti, če je z njim mogoče zavarovati otrokove koristi, predvsem pa naj se otrok ne odvzame, če je mogoče drugače zavarovati njegove koristi).
3. Ogroženost kot pogoj za izrek ukrepa (DZak ponuja definicijo ogroženosti otroka, to je če je utrpel ali je zelo verjetno da bo utrpel škodo kot posledico storitve ali opustitve staršev ali otrokovih psihosocialnih težav).
Predlog zakonika pri vsakem ukrepu posebej določa koliko časa lahko traja, določa stalno preverjanje utemeljenosti nadaljnjega izvajanja ukrepa in zavezuje center za socialno delo, da predlaga prenehanje izvajanje ukrepa, nadomestitev ukrepa z drugim ali predlaga podaljšanje že izrečenega ukrepa, kadar meni, da je to otroku v korist. Enako lahko odloči sodišče po uradni dolžnosti.
Ključna novost je tudi prenos pristojnosti na sodišča glede odločanja v primerih začasnih odredb in ukrepov trajnejšega značaja, centri za socialno delo pa bodo še vedno odločali o nujnih ukrepih za varstvo koristi otrok.
Za odločanje o zadevah bodo na prvi stopnji stvarno pristojna okrožna sodišča. To bo ob veljavni ureditvi omogočilo oblikovanje posebnih družinskih oddelkov tudi pri tistih okrožnih sodiščih, kjer do sedaj takšni posebni oddelki še niso oblikovani in seveda večjo specializacijo sodnikov, ki odločajo o družinskih zadevah. To bo vplivalo na hitrejše in učinkovitejše odločanje v teh zadevah, kar je pomembno predvsem z vidika učinkovitega varstva koristi otrok
Sodišča bodo po predlagani ureditvi pristojna za odločanje v naslednjih zadevah, ki jih vsebinsko lahko razvrstimo v štiri sklope:
- ukrepi za varstvo koristi otrok
- skrbništvo
- spregled zadržkov sorodstva in mladoletnosti pri sklenitvi zakonske zveze
- posvojitev
Družinski zakonik ureja tudi področje družinske mediacije kot način reševanja družinskih sporov. Med različnimi postopki alternativnega reševanja sporov se je prav mediacija izkazala kot posebno primerna metoda reševanja družinskih sporov.
Predlog zakonika ne ureja istospolnih partnerskih zvez in ne vključuje določbe o prepovedi telesnega kaznovanja. Prepoved telesnega kaznovanja bo zakonsko določena v noveli Zakona o preprečevanju nasilja v družini. Področje istospolnih partnerskih zvez pa je že urejeno, saj je Državni zbor 21. 4. 2016 sprejel Zakon o partnerski zvezi, ki za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, a brez možnosti posvojitev in postopkov biomedicinske oploditve.
Zakonik prinaša tudi poenostavitve pri razvezi. Zakonca, ki nimata skupnih otrok in želita razvezo, se sporazumeta o delitvi skupnega premoženja in lahko pri notarju zahtevata, da sestavi notarski zapis sporazuma zakoncev o razvezi zakonske zveze.
Novost je tudi pogodba o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij oz. predporočna pogodba. Torej pogodba s katero se zakonca dogovorita o vsebini njunega premoženjskega režima, ki se razlikuje od zakonitega. Tako za čas trajanja zakonske zveze kot tudi za razvezo. Zakonca morata pred poroko drug drugega seznaniti s premoženjskim stanjem. Del predporočne pogodbe je lahko tudi sporazum o medsebojnem preživljanju in preživninah v primeru razveze.