V zgornji Savinjski dolini deluje kar nekaj društev. Skoraj vsako se ukvarja z eno dejavnostjo, predvsem vezenjem, filcanjem ali peko. Toplica, društvo podeželskih žena Ljubno, s sedežem v Radmirju, šteje preko 20 članic, med katerimi je zelo aktivnih kar dobra polovica.
Nas ne veže samo ena dejavnost. V 12 letih delovanja smo se naučile kvačkanja, vezenja narodnih motivov, vezenja v rešilje tehniki, ažura, pletemo nogavice, rokavice, kape, klekljamo, filcamo copate, slikamo na steklo in na platno, izdelujemo izdelke iz Das mase in gline, tudi v aranžiranju šopkov in druguh dekoracij smo se preizkusile, pred nami so nadaljevalni tečaji izdelave cvetja iz papirja, izdelujemo voščilnice, med katerimi smo najbolj ponosne na tiste s štorkljami, ki so jih pred leti dobivali vsi novorojenčki občine Ljubno. Pogosto preizkusimo nove recepte in si izmenjamo izkušnje pri peki in kuhi.
Sodelujemo na lokalnih prireditvah, na sejmih v okoliških krajih, med katerimi so najpomembnejši Flosarski bal na Ljubnem, vsako prvo nedeljo v avgustu, pa v oktobru Lenartov sejem na Rečici ob Savinji.
Veliko se pogovarjamo in se seznanjamo z aktualnostmi iz našega vsakdana, telovadimo in se udeležujemo ekskurzij. Vsako leto vsaj enkrat obiščemo znamenitosti kraja v Sloveniji, ki ga še ne poznamo.
V času svojega delovanja smo gostile finskega ministra za kmetijstvo in celotni delegaciji predstavile našo kulinariko, izdelke in znamenitosti kraja, Slovenijo smo predstavljale v Nemčiji v okviru razvojnega programa Leader, tudi v Avstriji, v Angliji pa smo predstavljale Slovenijo ob srečanju kmetijskih ministrstev novih članic EU. Sodelujemo z zamejskimi slovenkami iz Boršta v Italiji in se trudimo za sodelovanje tudi z ženskami iz Avstrije.
Naša srečanja so vedno delovna, smeha pa pri tem nikoli ne manjka. Vesele smo, da poznamo veliko društev, s katerimi se občasno srečamo ali obiščemo njihove razstave.
Naša vrata so vedno odprta vsem, ki si želijo druženja na tako raznolikem področju.
Ajdnek
Ajdnek je tradicionalna zgornje savinjska potica iz ajdove moke, z nadevom iz orehov in medu. Poznamo dve vrsti ajdneka. Eden je vlit, ki ga pečemo v potičnicah, lahko pa tudi v pekaču. Testo je malo mehkejše in ga polagamo v pekač z mokrimi rokami, lepo razporedimo za prst debelo, potresemo s suhimi mletimi orehi in zalijemo z vsaj štirimi žlicami tekočega, mlačnega medu. To ponovimo trikrat.
Valjan ajdnek je podoben potici. Testo naredimo po receptu, vzhajanega na tanko razvaljamo in premažemo z nadevom. Čeprav je smetana zapisana v receptu, za dober ajdnek ni potrebna. Pazimo, da ga lepo zavijemo, prerežemo na štiri kose, vsakega damo v pekač, ki naj bo podolgovat, pravokoten za eno potico, torej najbolje da vzamemo štiri take pekače (podobne srninemu hrbtu, vendar gladke in bolj globoke).
Ajdnek lahko tudi zamrznemo. Je izjemnega okusa, čeprav ne dodajamo nobenih dodatkov, kot je vanilin sladkor, limona ali kaj podobnega.