Predlog so v sodelovanju z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) v proceduro vložili poslanci SD in DeSUS, ta predvideva, da se bo prostovoljna vključitev v zavarovanje zopet upoštevala pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za starostno pokojnino.
Novela stopa v veljavo s 1. januarjem prihodnje leto
Predlagatelji načrtujejo, da bi novela stopila v veljavo s 1. januarjem prihodnje leto, upravičenci pa bi lahko za novo odločbo oz. odmero pokojnine zaprosili v roku šestih mesecev.
Strožji do delodajalcev
Prav tako je odbor potrdil dopolnilo, katerem Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v primeru, da delodajalec ne predloži obračuna davčnega odtegljaja, o tem obvesti delodajalca in zavarovanca. Če finančna uprava ugotovi, da delodajalec ni predložil obračuna davčnega odtegljaja, ker ni izplačal plače, pa z globo kaznuje delodajalca.
Ne gre za darilo, ampak za odpravo krivice
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je v imenu predlagateljev pojasnil, da ne gre za darilo, ampak v prvi vrsti za odpravo krivice, ki se je zgodila ljudem, ki so bili prostovoljno vključeni v zavarovanje. Novela bi po izračunih predlagateljev imela dva milijona, največ pa štiri milijone evrov finančnih posledic za pokojninsko blagajno.
Poslanec DeSUS Uroš Prikl je dodal, da so predlog vložili tudi zato, da ljudem povrnejo zaupanje v pokojninski sistem. Z novelo naslavljajo najbolj ranljive skupine upokojencev, nekateri med njimi bodo po novem lahko računali tudi na 18 odstotkov višji prejemek, je pojasnil.
Vlada namen predloga podpira
Državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar je potrdil, da vlada podpira namen predloga zakona, zato mu tudi ne nasprotuje. Obenem pa opozarja, da gre za poseg tudi v druga pravna področja, zato meni, da bi bilo treba razmisliti o ustreznosti predloga z vidika drugih predpisov, je pojasnil. Prav tako je opomnil, da bi utegnilo biti finančnih posledic več od prvotno predvidenih dveh milijonov evrov.
Podporo predlogu so izrazili tudi Dušan Bavec iz Obrtno-podjetniške zbornice, Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež. Ta je tudi potrdil, da so finančna sredstva so v okviru finančnega načrta zavoda zagotovljena.
Državni proračun nima sredstev?
Na drugi strani je državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič opomnil, da ta sredstva v državnem proračunu niso predvidena. Papež mu je odvrnil, da se na zavodu zavedajo, da državni proračun "ni vreča brez dna" in da je treba ravnati racionalno.
Članice in člani odbora so v večurni razpravi po eni strani izražali podporo predlagani noveli, po drugi strani pa so bili nekateri kritični do tega, da so iste poslanske skupine leta 2012 v okviru pokojninske reforme izglasovale ravno zakon, ki je te anomalije povzročil.
Poslanec SDS Marijan Pojbič je izrazil podporo zakonu, saj da odpravlja dejansko krivico. Pomisleke ima edino glede časa sprejemanja, namreč v času, ko se približujejo prihodnje državnozborske volitve.
Na problematiko je potrebno gledati širše
Po mnenju Mitje Horvata iz SMC pa bi morali, če je že namen predloga odprava krivic, skušati odpraviti vse anomalije s tega področja. Na problematiko je treba gledati celovito in paziti, da z zakonom ne bi povzročili drugih negativnih učinkov. Vprašal se je tudi, zakaj se krivice odpravlja šele z začetkom prihodnjega leta in ne od leta 2013.
Naklonjenost predlogu je izrazil tudi vodja poslanske skupine Levica Luka Mesec. Je pa obenem spomnil, da so poslanke in poslanci leta 2012 zakon, ki je te krivice povzročil, sprejeli soglasno, torej vključno s poslanskima skupinama predlagateljev.
Ni pa odbor potrdil predloga sprememb zakona o delovnih razmerjih, ki ga je v DZ vložila poslanska skupina NSi. Po njem bi se med drugim skrajšalo obdobje nadomestila za bolezen oziroma poškodbo, ki se izplačuje v breme delodajalca, s sedanjih 30 delovnih na 15 dni za posamezno odsotnost z dela.
Vir prispevka ZDUS, povzeto po STA