Ob svetovnem dnevu paliativne oskrbe in hospica, ki ga obeležujemo drugo soboto v oktobru in ki letos poteka pod geslom
''Mi skrbimo za vas'', so Slovensko združenje paliativne medicine SZD, Onkološki inštitut Ljubljana in Državna koordinacija paliativne oskrbe Slovenije predstavili vseslovenski projekt Metulj, katerega namen je bolnikom z neozdravljivo boleznijo in njihovim svojcem ponuditi več informacij in praktičnih znanj, ki bi olajšale skrb za bolnika z neozdravljivo boleznijo v domačem okolju. Ob tem je bil predstavljen tudi državno koordinacijo paliativne oskrbe, katere glavni cilj je omogočiti enakomeren razvoj paliativne oskrbe v vsaki slovenski regiji.
Projekt Metulj
Večina bolnikov s kronično neozdravljivo boleznijo potrebuje paliativno oskrbo. Največkrat si bolniki želijo doma preživeti večino časa v zadnjem obdobju življenja. Žal paliativna oskrba v domačem okolju mnogokrat ni izvedljiva; bodisi zaradi občutka strahu in negotovosti bolnika samega ali negovalcev (bližnjih), bodisi zaradi nezadostne ali neustrezne podpore bolniku in njegovim bližnjim. Za ustrezno oskrbo bolnika z neozdravljivo boleznijo na domu staosrednjega pomena strokovna pomoč zdravstvenih delavcev (tudi v domačem okolju) in dobro znanje bolnikov ter njihovih svojcev.
Maja Ebert Moltara, dr. med., vodja projekta Metulj in predsednica Slovenskega združenja paliativne medicine SZD: ''
Projekt Metulj je zasnovan v želji, da bolniku in njegovim bližnjim v obdobju zdravljenja neozdravljive bolezni pomaga z znanji in veščinami s področja paliativne oskrbe, ki jih lahko sami tudi uporabijo. V prvem koraku smo pripravili 20 vsebin s področja paliativne oskrbe bolnika, ki so na voljo v tiskani obliki (informativne zloženke) ter dostopne tudi na novem spletnem mestu www.paliativnaoksrba.si. Pri tem je sodelovalo več kot 40 strokovnjakov različnih strok iz cele Slovenije.''
Razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji
Državna koordinatorica paliativne oskrbe
mag. Mateja Lopuh, dr. med., je predstavila državno koordinacijo paliativne oskrbe in ob uvodu izpostavila, da je vedno večji poudarek na razvijanju paliativne oskrbe v domačem okolju. Pri oskrbi bolnika na domu aktivno vlogo prevzamejo svojci, pri čimer so jim pri negi bolnika na voljo različne oblike organizirane pomoči na domu, mobilni timi in stalna pripravljenost strokovnega osebja pa svojcem pomagajo v kritičnih trenutkih. Namen državne koordinacije paliativne oskrbe je vzpostavitev primarne mreže v vsaki regiji posebej in povezave med primarnim in sekundarnim ter terciarnim nivojem.
Mag. Mateja Lopuh, dr. med.: ''
Glavni cilj je omogočiti enakomeren razvoj paliativne oskrbe v vsaki slovenski regiji, pri čimer je pomembno, da so aktivnosti prilagojene posebnostim in potrebam posamezne regije.''
Aktivnosti državne koordinacije predvidevajo tudi ustrezno izobraževanje vseh strokovnjakov v paliativnem timu, informacijsko podporo in svetovanje tako za strokovno javnost kot za laično javnost ter povezovanje vseh že delujočih organizacij na področju paliativne oskrbe v državi.