Prvi poskusi zdravljenja tega obolenja pred več kot 100 leti so bili le malo uspešni, saj se je bolezen hitro ponovila. Zato je veljal rak želodca za smrtno obsodbo vse, dokler niso japonski kirurgi v obsežnih raziskavah pokazali, da je bolezen mogoče ozdraviti, če se odstrani oboleli organ skupaj z vsemi bezgavkami v okolici želodca. Operacija je postala s tem sicer obsežnejša in zahtevnejša, vendar pa je v rokah izkušenih kirurgov postala močno orožje za boj proti tej zahrbtni bolezni. Z doslednim sledenjem takšnih kirurških principov lahko dandanes nekatere stadije raka želodca celo dokončno pozdravimo.
Seveda tako obsežna kirurgija prihaja s težkim davkom funkcionalnih motenj spremenjene prebave po operaciji. Nekateri bolniki le s težavo pridobivajo na telesni teži, čutijo hitro sitost, napetost v trebuhu po obroku hrane, ne prenašajo določene hrane, imajo krčevite bolečine v trebuhu po obrokih ali celo čutijo omotico, slabost in imajo driske. Zaradi teh funkcionalnih težav, ki lahko naredijo velik rez v življenje človeka, se je v kirurški stroki opravičeno pojavilo vprašanje, ali je potrebna tako obsežna in mutilantna kirurgija v vseh stadijih raka želodca. Primerjave dolgoročnih rezultatov so pokazale, da v primeru zgodnjega raka želodca, omejenega na sluznico in podsluznico stene organa, ni potrebna tako obsežna kirurgija. Bolniku lahko ohranimo velik del želodca, odstranitev bezgavk pa mora biti dosledna le na določenih anatomskih področjih. Čeprav je takšna operacija še vedno izziv za kirurga, pa je vseeno poseg bistveno manj obsežen in bolj prijazen za bolnika.
Rak želodca velja za izredno agresivno obolenje, ki ima še vedno slaba dolgoročna preživetja. Zato je do sedaj veljalo mnenje, da le obsežna kirurgija lahko omogoči ozdravitev bolnika. Z vse večjim poznavanjem biološke narave obolenja, pa so se tekom več desetletji, pogledi na terapijo bistveno spremenili. Zgodnje oblike raka želodca se zelo redko prizadenejo bezgavke, zato se je mogoče izogniti obsežnim operacijam z enakimi dolgoročnimi rezultati. Vendar je šele napredek tehnologije v medicini prinesel osnove, da se bomo v prihodnje tudi pri bolnikih z rakom želodca izognili mutilantnim posegom, ki naredijo ogromen rez v bolnikovo življenje po operaciji.
Spoznanje, da je mogoče doseči enake dolgoročne rezultate z manj obsežnim posegom pri določenih stadijih je pripomoglo, da so v zadnjih leti na nekaterih izkušenih svetovnih centrih po svetu začeli bolnike operirati laparoskopsko. Laparoskopska kirurgija predstavlja osrednje orodje pri manj agresivnem zdravljenju bolnikov z zgodnjim rakom želodca. Prednost te operacije za bolnika so očitne: krajša ležalna doba, hitrejše okrevanje, manjše funkcionalne motnje prebave po operaciji, manjša stopnja trebušnih zaraslin in boljši estetski videz, ki bolnikom daje pozitivno samopodobo. Kljub očitnim prednostim za bolnike z zgodnjim rakom želodca pa ta oblika operacije za zdaj še ni povsem zaživela, saj je še vedno treba pri operaciji upoštevati onkološke principe zdravljenja. Laparoskopsko luščenje obolelih bezgavk od žil in odstranitev dela želodca predstavlja velik tehnični izziv, zato operacijo izvaja le peščica posebej izurjenih onkoloških kirurgov po svetu.
V Sloveniji so to vrstno kirurgijo začeli tudi na UKC Maribor. S postopnim urjenjem veščin laparoskopske kirurgije so prešli na vse bolj zahtevne posege, kasneje na manjše odstranitve stene želodca pri manj agresivnih rakavih obolenjih želodca in končno na laparoskopsko odstranitev dela želodca in obolelih bezgavk.
Njihove dosedanje izkušnje s tovrstno kirurgijo so bile izredno dobre. Bolniki so po operaciji izjemno hitro okrevali, potrebovali so manj protibolečinskih zdravil, po operaciji so začeli hitreje uživati hrano in bili hitreje odpuščeni domov. Brazgotine po operaciji so podobne kot pri bolnikih, ki so bili operirani zaradi žolčnih kamnov, možnost pooperativnih brazgotinskih kil pa se je praktično izničila. Bolniki so lahko po operaciji uživali hrano v enakem obsegu kot pred operacijo in niso tožili za nadležnimi funkcionalnimi težavami, ki spremljajo obsežnejše operacije raka želodca. Kar pa je najpomembnejše, tudi histološke preiskave kirurških vzorcev so potrdile, da je obseg odstranitve organa zadosten, brez ostanka rakavega obolenja in da je bolnik s takšno operacijo pozdravljen.
Z razvojem laparoskopske kirurgije raka želodca so tudi na UKC Maribor in prvi v Sloveniji vstopili v novo obdobje prikrojene ter bolniku prijaznejše kirurgije.