Za svojo raziskavo je opravil sto intervjujev z ženskami v domovih za starejše po vsej Sloveniji.
Povedal je, da je bila to mobilna generacija, ki se je praviloma selila v mesto, si v primerjavi s starši pridobila višji izobrazbo in se usposobila za poklic, bila je tudi mobilna po takratni Jugoslaviji. Starši jim praviloma niso mogli nuditi ne kulturne ne materialne opore.
Ženske o spolnosti skorajda niso imele informacij, večina jih je bila nepripravljena na prvo menstruacijo. Do rojstva otrok skorajda niso uporabljale kontracepcije in so pred prvim spolnim odnosom precej premislile, kdo bo oče njihovega otroka in ali se bodo nanj lahko zanesle. Prvi spolni odnos se je le redko zgodil med rjuhami, večinoma se je zgodil v naravi, saj so se skrivale pred starši. Ti sicer niso imeli velikega vpliva na izbiro partnerja, prevladovala je romantična ljubezen, skupaj s premislekom o zanesljivosti partnerja. Prvi spolni odnos je bil praviloma pred poroko, kmalu za tem so se poročile, najkasneje ko so zanosile.
Pri samih spolnih praksah ni bilo velike pestrosti, oralnega spolnega odnosa skorajda niso poznale. Ta se je množično pojavil šele v sedemdesetih letih. Kontracepcijska tabletka se je v svetu pojavila leta 62, pri nas 64. Prej so 'pazili', prekinjali spolni odnos. Kondomov niso uporabljali.
S staranjem se je marsikatero partnerstvo krhalo, najpogostejši vzrok je bil alkohol, pogosto tudi nasilje. Ločitve pa so bile redke, stigmatizirane.
Danes večina teh žensk meni, da jih po moževi smrti drugi moški niso več zanimali. Nekatere pa najdejo zelo zadovoljiva partnerstva, morda zaradi nižjih pričakovanj in manjše obremenitve kot v zrelih letih, ko je bilo treba priti iz vasi v mesto, si zagotoviti stanovanje, poskrbeti za otroke, se šolati in hoditi v službo. Dandanes se tem ženskam spolnost ne zdi tako pomembna kot moškim, ki pogosto trpijo zaradi upada spolne moči.