V petek, 20. januarja 2017, ob 13.00 tam odpirajo razstavo z naslovom Plečnik na Brionih. Razstava o zadnjem v celoti dokončanem arhitektovem projektu, gradnji vrtnega paviljona na Brionih leta 1956, nastaja v sodelovanju z Rokopisnim oddelkom Narodne in univerzitetne knjižnice, ki je pridobil dragoceno donacijo dr. Lojzeta Gostiše. Ta razkriva do sedaj javnosti neznane izvirne načrte paviljona in fotografije Plečnikovih obiskov Brionov, med njimi tudi zadnje Plečnikove portrete, posnete jeseni 1956.
Razstavo Plečnik na Brionih pripravljata Marijan Rupert in Žiga Cerkvenik z Rokopisnega oddelka NUK v sodelovanju s kustosinjo Ano Porok, v MGML odgovorno za Plečnikovo dediščino, spremno besedilo v zloženki pa je napisal umetnostni zgodovinar in poznavalec Plečnikovega dela dr. Damjan Prelovšek. Avtorja razstave sta o pomembnosti donacije fotografij Plečnikovega obiska in načrtov paviljona na Brionih s strani dr. Gostiše izpostavila: »Ohranjena zbirka fotografij Lojzeta Gostiše je izvrsten dokument časa, ki na zelo neposreden in celo oseben način prikaže Plečnikov lik in delo v času nove, spremenjene družbene ureditve. Kaže, kako je arhitekt kot velik umetnik ostal do konca zavezan le svojim profesionalnim in estetskim načelom. Skupaj z ostalim Plečnikovim gradivom iz arhiva Lojzeta Gostiše pomeni nov pomemben dodatek k poznavanju Plečnika v njegovi zadnji ustvarjalni dobi. Dr. Lojze Gostiša je v letu 2016 svoj arhiv velikodušno podaril Narodni in univerzitetni knjižnici. Za velike zasluge pri ohranjanju slovenske kulturne dediščine je prejel tudi Trubarjevo priznanje.«
Posebno dragoceno je tudi osebno pričevanje dr. Gostiše o okoliščinah, ki so botrovale izvedbi paviljona na Brionih, ki predstavlja simbolični Plečnikov testament. Dr. Gostiša je o svojem sodelovanju s Plečnikom povedal: »Arhitekt Tone Bitenc me je priporočil, da sem se dne 5. januarja 1955 na fakulteti za arhitekturo sestal s prof. arh. Jožetom Plečnikom. Posredoval sem mu prošnjo preživelih borcev Slovenije, da bi izdelal načrt za vrtno lopo, ki so jo nameravali pokloniti komandantu Titu na Brionih. Plečnik jim je z zadovoljstvom ugodil.
V jutranjem mraku, dne 14. januarja 1955, sem ga odpeljal na Brione. Želel je videti lokacijo. Med potjo sva se na njegovo pobudo ustavila v Hrastovljah, ki jih dotlej še ni videl. Nacionalni spomenik leta devetnajsto petinpetdeset. Cerkev z visokim renesančnim obzidjem. Mrakobno razpoloženje njene notranjščine. Mežnar s petrolejko v roki. S črnim ogrinjalom oviti istrijanki. Mrtvaški ples. Plečnik. Tišina in komaj slišen izdih: »Fantazma!«
Na Brionih so uglednega gosta prof. arh. Plečnika sprejeli domala protokolarno. Ogledal si je lokacijo, nato pa se je s svojim nekdanjim študentom, arhitektom Vinkom Glanzem, sprehodil med ostalinami na Brionih še ohranjene rimske kulture.
Zadnje dni januarja 1955 mi je Plečnik v domači delovni lopi na Karunovi predstavil in izročil načrt vrtne lope, načrt, ki žal ni bil realiziran. V Sloveniji ni bilo ustvarjalca, ki bi udejanjil to avtorjevo hotenje.
Zasnoval je nov načrt. Izvedli so ga: podjetje Naravni kamen pod vodstvom Milana Pertota; kiparji: Frančišek Smerdu, Ivan Sajovic, Marija in Stane Keržič; rezbar Jože Lapuh in slikar France Mihelič, avtor mozaika na obodu lope. Gradnjo je vodil arhitekt Tone Bitenc, dolgoletni Plečnikov asistent.
Poleti 1956 je bila lopa zgrajena. Na Brione sem ponovno pripeljal Plečnika. Ogledal si je svojo zadnjo v življenju uresničeno mojstrovino.«
Razstavo bosta v petek, 20. januarja, ob 13.00 odprla Martina Rozman Salobir, ravnateljica Narodne in univerzitetna knjižnice, in Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, na ogled pa bo do 2. aprila 2017. Spremljata jo tudi dve zanimivi vodstvi z avtorjema, in sicer na slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, 8. februarja ob 12.00 ter 29. marca ob 17.00.