Sončnična semena bi potlej lahko imenovali kar naravna »funkcionalna« hrana (s tem ne mislim na oglaševalsko izposojenko tega izraza), saj po definiciji tga izraza ponujajo koristi, ki presegajo okvire standardne prehrane.
Ob pistaciji vsebujejo največje količine fitosterolov (rastlinske strukture), ki so med drugim znani po uravnavanju ravni holesterola v krvi in beta-sitosterola, ki podpira zdravje prostate. Semena se ponašajo z visoko vsebnostjo dveh zelo močnih antioksidantov, ki za nameček delujeta naravnost čudovito v paru– selen in vitamin E. Bogata so tudi z beljakovinami in vlakninami (skodelica priskrbi kar 8 g beljakovin in 4 g vlaknin), železom, manganom, cinkom, magnezijem, bakrom in fosforjem. Precej dober opis za nekaj, kar je bilo nekoč obravnavano le kot krma za ptice.
TMG (trimetilglicin) ali betain je spojina, ki lahko koristi, če beležimo previsoko raven homocisteina v krvi. Homocistein se namreč povezuje s tveganjem za koronare bolezni, možgansko kapjo in boleznijo perifernega ožilja. Morebiten pojav srčnih težav zna homocistein napovedati natančneje, kot bi to holesterolu uspelo kadarkoli, kot glavni dejavnik s katerim je moč vplivati na to nemarno substanco pa se, poleg genetskih nastavitev, izpostavlja prav vloga prehrane.
Arginin je aminokislina s ključno nalogo varovati notranje obloge arterijske stene, zaradi česar je notranjost žile (endotelij) bolj prožna in manj občutljiva na aterosklerozo (tvorjenje ateromov – strdkov). Arginin je ravno tako potreben pri izdelavi zelo pomembne molekule – NO ali dušikov oksid. Slednji pripomore k sproščanju zoženih krvnih žil in s tem olajša pretok krvi.
Sončnična olja so po večini rafinirana in si niti približno ne delijo enakih zdravstvenih koristi kot semenke iz katerih so bila sicer prvotno iztisnjena, potem pa v procesu obdelave izgubila svoje življenje.