Raziskovalci štirih ustanov (biomedicinskega centra Celica, Medicinske fakultete, Fakultete za Farmacijo in Zavoda za transfuzijsko medicino RS) so razvili in klinično preizkusili napredno avtologno celično zdravilo nove generacije za zdravljenje naprednega raka prostate - zdravilo aHyC.
Gre za imunoterapijo s celičnim cepivom. Glavna sestavina zdravila so specializirane imunske celice (dendritične celice), ki so pridobljene iz krvi bolnika in obdelane v laboratoriju.
Glede na zapleteno pripravo, logistične ovire in kratko življenjsko dobo (le nekaj ur), bi bolniki z naprednim rakom prostate zdravilo aHyC lahko začeli uporabljati že v kratkem.
Od leta 2009 je namreč v EU v veljavi nova zakonodaja na področju bioloških zdravil - naprednih oblik zdravljenja, kamor sodi tudi aHyC. Takšno zdravljenje je mogoče predpisovati le po t.i. »bolnišnični izjemi«, s tako imenovano nerutinsko pripravo zdravila.
Pri skoraj tretjini bolnikov bolezen preide v KORP
Rak prostate je pri moških najpogosteje diagnosticirana oblika raka in drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi rakavega obolenja.
Bolezen pri skoraj tretjini bolnikov preide v kastracijsko odporno obliko (KORP), kjer rakave celice nadaljujejo razmnoževanje kljub odtegnitvi hormonov, kar je sicer temeljna oblika zdravljenja napredne faze bolezni.
V zadnjem desetletju so v vzponu različne nove, uspešne strategije zdravljenja rakavih bolezni, ki temeljijo na modulaciji imunskega sistema bolnika - tako imenovane imunoterapije. Vendar pa za zdravljenje raka prostate do danes v Evropi ni dostopno nobeno zdravilo, ki temelji na imunoterapiji.
Gre za povsem avtologno celično cepivo
Razvoj imunoterapevtskega zdravila aHyC slovenskih raziskovalcev je zaradi nedostopnosti zdravil, ki temeljijo na imunoterapiji, še toliko večja novica za vse bolnike z diagnozo KORP in njihove svojce.
Glavna sestavina zdravila so specializirane imunske celice (dendritične celice), ki so pridobljene iz krvi bolnika in obdelane v laboratoriju. Bolniku prav tako odvzamejo vzorec tumorskih celic in jih v laboratoriju združijo z obdelanimi dendritičnimi celicami s postopkom elektrofuzije, da nastanejo tako imenovani imunohibridomi (aHyC) – celice, ki so sedaj sposobne imunskemu sistemu posredovati informacijo o tumorju, ki naj ga imunski sistem uniči. V telesu bolnika se tako ponovno aktivirajo specifični imunski mehanizmi in upočasnijo napredovanje bolezni.
Gre torej za povsem avtologno celično cepivo, izdelano za vsakega bolnika posebej, torej personalizirano zdravilo.
Bolniki, zdravljeni z aHyC, so živeli 16 mesecev dlje
Slovenski znanstveniki so ugotovili, da je terapija z novim zdravilom pri bolnikih z diagnozo KORP zavrla porast subpopulacije naravnih celic ubijalk, ki delujejo imuno-regulatorno, izločajo citokine in imajo tudi prometastatsko vlogo.
Skladno s temi ugotovitvami je bilo med preminulimi bolniki preživetje izrazito daljše pri tistih, ki se jim je ta subpopulacija celic NK manj povečala v periferni krvi.
Celokupno preživetje bolnikov, zdravljenih z aHyC, je bilo 58,5 mesecev, kar glede na podatke iz literature predstavlja 16 mesecev daljše preživetje.
Bolniki, ki so prejeli aHyC, so v povprečju tudi kasneje in v manjšem deležu potrebovali nadaljnje zdravljenje s konvencionalno protitumorsko terapijo.
Kaj pa stranski učinki?
Čeprav imajo zdravila za raka običajno tudi neželene učinke, pri bolnikih v omenjeni klinični študiji, ki je bila objavljena v reviji Clinical and Translational Medicine, ni bilo zaznati resnih neželenih stranskih učinkov. Šlo je le za simptome, podobne blažji gripi, ki pa so se pojavili le pri manjšem deležu bolnikov.
Imunoterapija z aHyC bi tako lahko predstavljala nov terapevtski pristop pri zdravljenju bolnikov s KORP. Poleg tega pa se odpira možnost, da se nova tehnologija priprave imunohibridomov aHyC z elektrofuzijo (HybriCure) uporabi tudi za zdravljenje drugih oblik solidnih tumorjev, predvsem v predmetastatski fazi bolezni.