V kreativnem kavarniškem ozračju se je novinarka, publicistka in pisateljica Vesna Milek pogovarjala s tržaškim pisateljem in režiserjem Markom Sosičem ter Tiborjem Hrs Pandurjem, pesnikom, dramatikom in urednikom. Mestna kavarna v Piranu je tako postala eno izmed 1.200 mednarodnih prizorišč pesniške pobude, za katero stoji Julius Meinl, dunajska pražarna kave in globalni ambasador kulture dunajskih kavarn.
Mednarodna pobuda »Plačaj z verzom« je na svetovni dan poezije potekala v 1.200 kavarnah in drugih lokalih iz 27-ih držav s celega sveta. Med njimi je bilo tudi 15 lokalov, razporejenih po celi Sloveniji, ki so postali del globalnega pesniškega gibanja. Njihovi gostje so se namreč za en dan spremenili v poete in svoje verze zamenjali za skodelico kave.
Mestno kavarno v Piranu je v soboto prevevalo pristno vzdušje, podobno tistemu, ki je včasih vladalo v klasičnih kavarnah. Tja so ljudje prihajali, da bi se srečevali, izmenjevali novice, poglede in ideje.
»Ljudi smo želeli spodbuditi, da se v nenehnem hitenju vsaj za trenutek ustavijo, razmislijo in svoje občutke prelijejo v poezijo. Odzivi so izjemno pozitivni, ljudje se resnično pogovarjajo, razpravljajo, pišejo, ustvarjajo in se ob tem tudi zabavajo. Naš namen je bil dosežen in tako uspešno nadaljujemo tradicijo navdihovanja pesnikov in umetnikov, ki smo ji v Julius Meinl zvesti že več kot 150 let,« je zbranim namen mednarodne pesniške iniciative predstavil Tomaž Milič, generalni direktor Julius Meinl Slovenija.
Piranska Mestna kavarna je ob tej priložnosti gostila zanimiv pogovor, ki ga je vodila Vesna Milek, novinarka, publicistka in pisateljica.
»Kava in umetnost imata od nekdaj skrivnostno vez,« je povedala Milekova.
»Mestna kavarna v Piranu je za hip postala časovni stroj za vrnitev v tiste romantične čase, ko se je kava idealno družila z umetnostjo in ko je govorjena poezija imela svojo vrednost in svoje poslušalce,« je dodala.
Ob skodelici kave je svoje misli z navzočimi delil tudi priznani tržaški pisatelj in režiser Marko Sosič: »Čeprav je kavarna javni prostor, je hkrati še vedno zelo intimen prostor, v katerem lahko s sočlovekom reflektiraš o sebi in se opazuješ v svojem svetu.«
Tibor Hrs Pandur, pesnik, dramatik in urednik, predstavnik mlajše generacije slovenskih ustvarjalcev, je ob tej priložnosti delil svoj moto: »Poezija je zato, da se piše dalje.«
Na vprašanje, kakšna je literarna vrednost pridobljenih verzov, pa je odgovoril, da vrednost poezije najbolje določa fizična reakcija, ki jo pesem sproža pri posameznikih, če jo sploh.
Da je pesniška pobuda v obiskovalcih sobotnega dogodka dejansko vzbudila pristna in močna čustva, so dokazali gostje, ki so se odločili, da bodo svoje verze recitirali in tako javno delili z ostalimi. Pred mikrofonom sta se s svojimi stihi spontano znašla tudi novinar in urednik Igor Pirkovič ter nekdanji novinar Branko Maksimovič, ki so se jima pridružili še drugi obiskovalci piranske kavarne. Dogajanje pa je na prvi pomladni dan na Obalo pritegnilo tudi znane obraze. Na Tartinijevem trgu se je na kavi ustavila slovenska pevska diva Helena Blagne, gostje pa so lahko ob pisanju verza opazili tudi primorskega poslovneža Rajka Hrvatiča. Za prijetno vzdušje sta poskrbela Katja Šulc in Robert Jukič, ki sta predstavila uglasbeno poezijo Mile Kačič.