Slovenski mladostniki manjkrat na dieti

Mednarodno poročilo ugotavlja, da v povprečju uporaba tobaka v zadnjem desetletju med evropskimi šoloobveznimi otroki pomembno upada, je pa zdravje mladostnikov pomembno ogroženo zaradi neenakosti glede na spol in socialno-ekonomski položaj družine. V primerjavi z vrstniki iz drugih državah so slovenski mladostniki manj pogosto na dieti, manj pogosto gledajo televizijo dve uri ali več dnevno med tednom, doživljajo večjo pomoč sošolcev in manj pogosto doživljajo več psihosomatskih simptomov, čeprav delež rednega doživljanja psihosomatskih simptomov vse od leta 2002 pri nas narašča. V Sloveniji raziskavo koordinira Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), financira pa Ministrstvo za zdravje.

Slovenija se je v raziskavo, ki poteka vsake štiri leta, vključila leta 2002, leta 2014 pa jo je izvedla že četrtič, v njej pa je sodelovalo skoraj 5.000 otrok in mladostnikov. Raziskava zajema številna področja mladostnikovega življenja: družina, šola, vrstniki, življenjski slog - prehrana, gibanje, spanje, tvegana vedenja (npr. alkohol, tobak, nasilje, konoplja, trpinčenje) - samoocena zdravja, zadovoljstva in počutja.

»Slovenski mladostniki se glede na mladostnike iz ostalih 42 držav, zajetih v raziskavo, visoko uvrščajo pri vprašanjih o obremenjenosti za šolo, pri samooceni, da so predebeli, prav tako glede na izračunan indeks telesne mase (ITM), da so prekomerno hranjeni ali predebeli; visoko pa se uvrščajo tudi pri tedenskem pitju alkohola in pri uporabi kanabisa (kadarkoli in tudi v zadnjih 30-ih dneh),« je povedala vodja slovenske raziskave HBSC doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ in dodala: »Okoli povprečja se slovenski mladostniki uvrščajo pri vprašanjih o dobrem komuniciranju s starši, pri vprašanju o visoki podpori družine in sošolcev, pri oceni zdravja kot slabega, pri visokem zadovoljstvu z življenjem (razen 15-letniki, ki so na 8. mestu), poškodbah v zadnjem letu, vsakodnevnem uživanju sadja, umivanju zob več kot enkrat dnevno, vsaj 60 minut gibanja dnevno, kajenju prvič pri 13. letih ali manj, pretepanju in trpinčenju (razen pri trpinčenju drugih so 11-letniki med prvo tretjino) in tudi spletnem trpinčenju (cyberbullying).«

Bolj na rep držav pa se slovenski mladostniki uvrščajo pri vprašanjih o druženju s prijatelji pred 20. uro zvečer, pri dnevnem komuniciranju prek elektronskih medijev, pri trditvi, da imajo radi šolo (razen 15-letniki, ki so na drugem mestu in imajo raje šolo kot 11- in 13-letniki, kar je ravno obratno kot v vseh drugih državah, kjer s starostjo všečnost šole upada), pri rednem doživljanju več psihosomatskih simptomov, da so na dieti, da vsakodnevno zajtrkujejo, da dnevno pijejo sladkane pijače, da večerjajo s starši, da gledajo televizijo dve uri ali več med tednom in pri tedenskem kajenju (razen pri 15-letnikih, ki so na 18. mestu).
 

Odraščanje v neenakosti
Pomembne razlike so tudi med starostnimi skupinami in med spoloma - zdrava vedenja, navade in samoocena zdravja s starostjo večinoma upadajo, tako pri nas kot v večini držav.

»Fantje se lažje pogovarjajo z očeti, dekleta z mamami. Fantje se pogosteje družijo s prijatelji v živo, dekleta pa so pogosteje z njimi v stiku prek elektronskih medijev. Šola je bolj všeč dekletom, ki pa so z njo tudi bolj obremenjena. Dekleta slabše ocenjujejo svoje zdravje in so manj zadovoljna s svojim življenjem, fantje pa se pogosteje gibljejo kot dekleta in se pogosteje poškodujejo. Pri fantih je pogostejše tvegano vedenje kot pri dekletih, a bolj redno zajtrkujejo,« je ugotovitve povzela doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ in opozorila: »Kljub določenemu napredku v zdravju mladostnikov je še vedno pomembna tema neenakosti. Tako mladostniki iz družin z nižjim dohodkom v vseh državah poročajo o slabšem zdravju in manjši telesni dejavnosti v primerjavi z mladostniki iz družin z večjim izobiljem. Izsledki raziskave HBSC nas usmerjajo v intervencije, ki naj zmanjšajo ta razkorak in podprejo razvoj pozitivnega in vseživljenjskega z zdravjem povezanega vedenja.«

Zbrani podatki za učinkovite ukrepe
Ugotovitve in podatki zagotavljajo, da se mladostnikov glas sliši in da se stanje, trendi in mednarodne primerjave upoštevajo pri načrtovanju strategij, politik in ukrepov za izboljšanje zdravja in blagostanja mladostnikov tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. V Sloveniji se rezultati uporabljajo za ocenjevanje dosedanjih ukrepov in načrtovanje novih na vseh področjih, ki se dotikajo otrok in mladostnikov (od prehranske in gibalne politike, duševnega zdravja, alkohola, tobaka, prepovedanih drog itd.). Predstavljamo jih tako šolam, staršem, političnim odločevalcem kot tudi različnim strokovnjakom, ki se pri svojem delu srečujejo z otroki in mladostniki. Raziskava je dopolnilo vse več dokazom, ki pozivajo k bolj učinkovitim in usmerjenim intervencijam s strani vlad in oblikovalcev politik, ki naj se spopadejo z vplivom družbenih in zdravstvenih razlik ter razlik med spoloma med mladostniki v Evropi.