»Osnovna metodologija programa je zelo preprosta: starejši prostovoljci obiščejo vse starejše v svoji okolici in jih povprašajo o tem, kako živijo in če potrebujejo kakršnokoli pomoč. Če starejši pomoč potrebujejo, jo prostovoljci poskušajo organizirati. Laično pomoč, kot npr. družabništvo, prevozi, spremstvo k zdravniku, drobne hišne in gospodinjske pomoči organizirajo sami, v drugih situacijah pa se povežejo s službami, ki so pristojne za starejše (Centri za socialno delo, Zavodi za oskrbo na domu, Karitas, RK, Patronažna služba,…). Pri tem vedno izhajajo iz konkretne individualne potrebe starejšega in posredujejo na podlagi soglasja, ki ga starejši, ki potrebuje pomoč, da prostovoljcu,« je povedala Irena Zajec iz Zveze društev upokojencev Slovenije.
Danes bom jaz pomagal tebi, jutri bo kdo mlajši pomagal meni.
Zgornji stavek je moto programa Starejši za starejše in pove vse: »Če boste vprašali starejše ljudi okoli sebe, kako želijo preživeti starost, vam bo večina rekla, da želijo živeti doma, dokler bo to mogoče. V tem programu si starejši pomagajo med seboj, da je to mogoče čim dlje,« je pojasnila Zajčeva.
Znotraj programa lahko potrdijo veliko pozitivnih učinkov tako za tiste, ki so obiskani, kot tudi za tiste, ki obiske opravljajo. Dejstvo je, da je večina starejših obiska vesela, res pa je tudi, da prostovoljno delo prostovoljcem pomaga, da ostajajo aktivni, da so bolj zdravi, da se počutijo izpolnjene, koristne, da dobijo svoje mesto v lokalni skupnosti in še in še.
»Ocenjujemo, da z rednim, sistematičnim obiskovanjem starejših in sprotnim reševanjem težav, precej razbremenimo zdravstvo, socialo, občine in predvsem svojce starejših. Prepričani smo, da s svojim delom prispevamo k boljšemu zdravju in počutju starejših ljudi,« dodaja Zajčeva.
Njihov program je inovativen program med vrstniške pomoči starejših, ki imajo iskren namen pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo in graditi dobre medčloveške odnose med vsemi v lokalnem okolju. Kar nekajkrat so program predstavili tudi v tujini in poželi nemalo začudenja in občudovanja. Želijo si, da bi bilo dobro delo tudi finančno podprto.
Žal pa je ravno nasprotno, program je finančno podhranjen in se že nekaj let sooča s primanjkljajem. A kljub finančni stiski je program naravnan trajnostno. Pri ZDUS ga želijo razširiti na celotno državo. S tem bi dosegli, da bi lahko pomagali vsakemu starejšemu, kjer koli po Sloveniji, ki pomoč potrebuje. S tem bi omogočili boljše življenje vsem starejšim pri nas. Tudi zato si želijo dovolj finančnih sredstev, z njimi bi lahko pokrili materialne stroške prostovoljcev.
Program se uspešno širi
»Program smo začeli izvajati leta 2004 s 16 društvi. Postopoma smo vključevali nova društva in od leta 2012 imamo 286 društev s 3.437 prostovoljci, ki delajo brezplačno. Sredstva pridobivamo na razpisih MDDSZ in FIHA, vendar je denarja za nemoteno izvedbo vsebin in vključevanje novih društev absolutno premalo. Vsako leto uspemo zbrati od 330.000 do največ 350.000 evrov,« pojasnjuje Zajčeva.
Pri ZDUS se zavedajo, da se prebivalstvo v Sloveniji stara, zato je njihov program še toliko bolj pomemben. Z njim bodo tudi v bodoče pripomogli, da bodo starejši živeli bolj kakovostno, bolj zdravo in družbi ne bodo v breme, temveč bodo k njej tudi prispevali.
Na nacionalni ravni so od leta 2004 do konca leta 2015 s programom obiskali že 60% vseh starejših nad 69 let v Sloveniji.
3.437 starejših prostovoljk in prostovoljcev, je v tem času vsaj enkrat obiskalo 159.072 starejših od 69 let, skupaj pa so v tem času opravili 733.425 obiskov (prvih in ponovnih). Potrebo po pomoči so odkrili in nato zagotovili 228.704 krat.
V letu 2015 so prostovoljci naredili 102.103 obiskov (prvih in ponovnih) in 59.921 pomoči:
28.790 druženj, 2.228 sprehodov, 2.404 prevozov, 3.533 pomoči pri hišnih opravilih, 347 branj, 2.190 dostav iz trgovine, 4.023 dostav hrane (kosil), 59 ureditev denarnih pomoči, 1.295 zagotovitev humanitarnih paketov, 2.771 dostav humanitarnih paketov, 1.277 pomoči pri osnovnih osebnih opravilih, 3.331 družabnih iger, 579 zdravstvenih oskrb in 7.094 drugih pomoči (reševanje stanovanjske problematike, varstvo starejših, oskrba na domu, pomoč pri ohranjanju socialnih stikov,…).
V ta namen so naredili 759.522 ur prostovoljnega dela.
Njihova edina nagrada so letna srečanja prostovoljcev, ki jih organizirajo na pokrajinskih ravneh in dobri medsebojni odnosi.