»Ribištvo je bilo v Strunjanu vedno več kot le vir prehrane in gospodarska dejavnost, je način življenja, pomemben del identitete ljudi. Danes se veselimo pridobitve, ki jo bo ohranjala tudi za prihodnje generacije«, je na slovesnem odprtju prenovljenega ribiškega pristanišča v Strunjanu povedal župan Občine Piran Peter Bossman ter se zahvalil vsem, ki so bili vključeni v ta projekt in omogočili njegovo izvedbo, in sicer »našemu partnerju, Krajinskemu parku Strunjan, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavodu za varstvo kulturne dediščine, Zavodu RS za varstvo narave, Krajevni skupnosti Strunjan, ribičem, predstavnikom turističnega gospodarstva Krke zdravilišče Strunjan, izvajalcem, projektantom, nadzorniku, podjetju Elmarkt d.o.o. in upravljavcu pristanišča, JP Okolje Piran.«
Odprtja sta se udeležila tudi evropski komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenu Vella in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki nista skrivala zadovoljstva ob novi pridobitvi strunjanskih ribičev.
Z novo podobo Ribiškega pristanišča Strunjan sta Občina Piran in Krajinski park Strunjan naredila velik korak pri smotrnem skupnem prostorskem načrtovanju. Z novim ribiškim pristaniščem so se ribičem bistveno izboljšali pogoji, saj so ob privezih urejeni delovni platoji, urejen je znižan podest za raztovor ter leseni podesti za lažje dostopanje do ribiških plovil ob oseki. Na voljo je 13 priveznih mest za plovila, registrirana za gospodarski ribolov dolžine od šest do osem metrov ter dodaten bočni privez začasnega značaja za natovarjanje in raztovarjanje tudi večjih plovil dolžine do 18,5 metra. Ribiči so se najbolj razveselili treh manjših objektov, ki so namenjeni za spravilo ribiške opreme in garderobam, ločenemu prostoru za ledomat in zaprtemu ekološkemu otoku. Za oskrbo ribiških plovil pa so na voljo tudi instalacijske omarice z elektriko in vodo.
Projekt prenove ribiškega pristanišča v Strunjanu je dokaz, da se lahko s premišljenim načrtovanjem izboljša infrastruktura ter obenem vzpostavi ugodnejše stanje za naravo in dokaz hitrega in učinkovitega pridobivanja EU sredstev ter sodelovanja vseh akterjev v občutljivem naravnem okolju. V rekordnih štirih mesecih je bila narejena investicijska dokumentacija, pridobljeno kulturno-varstveno in naravovarstveno soglasje, sklenjen sporazum z državo glede vzdrževanja morskega obrobja, evidentirane meje in ne nazadnje pridobljeno gradbeno dovoljenje. Z vso pridobljeno dokumentacijo se je Občina Piran uspešno prijavila na razpis za nepovratna sredstva Evropskega sklada za ribištvo. Zaradi uspešnega usklajevanja vseh akterjev je bila prijava na razpisu uspešna in dela so se lahko sredi meseca maja začela in se v samo šestih mesecih, v novembru preteklega leta tudi zaključila. V decembru 2015 so bila pridobljena tudi vsa upravna dovoljenja in ribiško pristanišče uradno predano v uporabo ribičem.
Projekt ureditve ribiškega pristanišča s seboj nosi kar nekaj primerov dobrega prostorskega načrtovanja, racionalizacije stroškov in dobrega sodelovanja vseh akterjev. Problem odstranjevanja izkopnega materiala iz poglobitve plovne poti, katerega odvoz na deponijo bi sicer predstavljal velik strošek,je bil rešen na način, da je bil izkopni material uporabljen za utrditev brežin lagune Stjuža in ureditev nadomestnih habitatov za redke rastlinske vrste. Drugi tak primer je preureditev gradbiščne poti, ki je bila zgrajena za izvajanje del na robu urejenega kopališča in bo sedaj služila kot nadomestna pot za motorna vozila, tako za potrebe ribičev kot gostov restavracije na koncu kopališča, vzdolž makadamskega parkirišča pa je nastala nova peš pot s počivališči. Cesta skozi kopališče pa bo, po večletnih prizadevanjih predvsem domačinov, končno zaprta in namenjena kopališču.
Ob ustju plovnega kanala je izveden nov skalomet v dolžini 30 metrov, ki preprečuje nanose mulja na plovni poti, s čimer so se ribičem bistveno izboljšali plovni pogoji zlasti ob osekah, ko zaradi plitvega dna plovba ni bila možna. Vzdolž obale je urejen zaščitni skalomet, ki območje ščiti pred valovanjem, s čimer se je izboljšala tudi poplavna varnost solin in njenih habitatov. Stari neurejeni bregovi so sanirani z izgradnjo novih kamnitih obalnih zidov, ki ščitijo obalo in ribičem omogočajo varne priveze.
Dela je izvajalo podjetje Adriaing, d.o.o. Koper, izbrano na podlagi odprtega postopka javnega naročanja, objavljenega na Portalu javnih naročil, investicijo pa je po projektni dokumentaciji ISAN12 nadziral priznani strokovnjak za morsko gradnjo Vitomir Mavrič.
Celotna investicija je znašala 972.287,21 evrov, od katerih je bilo od Evropskega sklada za ribištvo pridobljenih 676.172,11 evra, občina Piran pa je prispevala 296.115,10 evra.