Vtipkajte izraz "super hrana" v vaš spletni brskalnik in morda boste presenečeni nad številom zadetkov. "Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran", je star pregovor, pa jabolka še niso dobila statusa super hrane, pač pa so to po navedbah ponudnikov "čez noč" postala premnoga že znana živila in prehranska dopolnila. In kako to, se boste morda vprašali. Zaradi povečanja prodaje in doseganja dobička je seveda treba kupcem ponuditi nekaj "novega".
Ponudba t. i. "super hrane" v Sloveniji se povečuje predvsem v specializiranih klasičnih in v spletnih trgovinah. Nekateri uporabljajo ta termin za presno prehrano (prehranjevanje pretežno s svežimi in nepredelanimi živili), drugi pod tem imenom prodajajo visoko predelano hrano in živila (ali njihove posamezne sestavine) v prahu. Cene "super hrane" ali živil gredo v nebo, saj za lahko za tako "super" živilo v prahu odštejete tudi do 300 evrov za kilogram.
"Super hrana" je eden zadnjih tržnih prijemov prodajalcev živil, s katerim želijo povečati prodajo. Prodajalci pod tem zaščitnim znakom ponujajo potrošnikom številna že znana živila in prehranska dopolnila. Na seznamu lahko najdemo zeleno listnato zelenjavo, brokoli, različne vrste oreščkov, gozdnih sadežev, živila z intenzivnimi barvami, kot je na primer rdeča pesa, nekatere citruse. Ponujajo pa tudi ribe in morske sadeže, stročnice in različne eksotične žitarice, ali živila, ki so jim podobna načinu uporabe, kot je na primer moka (prah) maca, ki so jo Inki uporabljali tako, kot mi uporabljamo moko, saj žita na visoki planoti v Andih ne rastejo. Med temi živili je tudi alga spirulina, posušene in s sladkorjem obdane brusnice, pa posušen plod rastline morus alba, oziroma po domače bele murve. Seznam vseh živil, ki so jih prodajalci (ali pa jih še) poimenovali "super hrana" oziroma "super živila", je tako dolg, kot je seznam živil za vsakodnevno prehrano, kar je odvisno od trenutne mode. Preprosto, a zdravo živilo, kot je na primer jabolko, pa se na seznamu še ni znašlo – očitno je preveč navadno, da bi se ga dalo prodati kot "super sadež" po bistveno višji ceni.
Visoka cena in kreativni tržni prijemi.
Značilnost tržnih prijemov pri prodaji "super živil" ni le zasoljena cena na kilogram, ampak tudi navajanje znanstveno neutemeljenih prehranskih in zdravstvenih trditev na njih. In ravno zaradi teh zavajajočih trditev se ta živila dobro prodajajo. Premislite torej, če res potrebujete pregrešno drago "super živilo", saj je tisto pravo "super živilo" le lokalno in sveže živilo. Da, tudi navadno jabolko.
Preveč enega hranila je lahko tudi škodljivo!
Pretirano uživanje enega hranila, na primer betakarotena, lahko škodljivo vpliva na zdravje. Ljudje, ki slepo verjamejo, da bodo z uživanjem "super hrane" posebno dobro poskrbeli za zdravje, lahko pozabijo, da je bistvo zdravega prehranjevanja uživanje pestre, mešane hrane, bogate z zelenjavo in sadjem.
Kaj pravi zakonodaja?
Živila in prehranska dopolnila, ki so v prodaji kot "super hrana" morajo to trditev tudi upravičiti. Na deklaraciji bo moralo biti zapisano, zakaj si živilo zasluži to trditev. Od 14. decembra 2012 se namreč trditev, da je živilo "super živilo" ozir. "super hrana", lahko šteje kot zdravstvena in/ali prehranska trditev. Na živilu bo morala biti zapisana zakonsko določena trditev (seznam odobrenih zdravstvenih trditev, ki so znanstveno potrjene oziroma utemeljene, lahko poiščete na spletnem mestu
tukaj), na deklaraciji pa tudi informacija o količini sestavine, ki zagotavlja učinek, na katero se trditev nanaša. Živila bodo morala imeti deklarirano tudi celotno hranilno sestavo in seveda seznam sestavin v padajočem vrstnem redu. Vse opisane obvezne oznake živil bodo morale biti navedene tudi pri spletnih prodajalcih na njihovih spletnih straneh.
Ne bo držalo
Navedba, da 30 mililitrov soka žitnih trav lahko nadomesti en kilogram zelenjave, je zmotna. En cvet brokolija ali šop špinače vsebuje več folne kisline in vitamina C kot navedena količina soka žitnih trav. Klorofil, ki se velikokrat navaja kot pomembna sestavina žitnih trav, se v človeškem telesu ne absorbira in je torej brez prehranskega pomena, poleg tega pa ga vsebuje vsa zelena zelenjava.
Hranila v morskih algah, za katera prodajalci poudarjajo, da so nekakšna "super hranila", najdemo tudi v zeleni zelenjavi. Poleg tega pa morske alge proizvajajo nekatere naravne toksine (strupe), ki lahko povzročijo poškodbe jeter.