Nasilje je družbeni problem, zato ga ne smemo prezirati. Pogosto izvira iz neenakomerne porazdelitve zasebne in družbene moči med spoloma, iz kulturnega okolja ali sistema vzgoje. Nasilje v domačem okolju in odnosih je bolj prikrito, zato ga je težje prepoznati in posledično tudi reševati, zanj pa v nobenem primeru ni opravičila ali povoda. Prav tako je potrebno poudariti, da povzročitelji nasilja kot tudi žrtve izhajajo iz različnih družbenih okolij, nasilje pa se pojavlja neodvisno od izobrazbe, starosti in ostalih socialno-demografskih značilnosti.
Oblike nasilja
Ena izmed pogostejših oblik nasilja je psihično nasilje, s katerim storilec pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske ter je pogost spremljevalec fizičnega in spolnega nasilja. Pri fizičnem nasilju govorimo o uporabi fizične sile, ki povzroča bolečino, ne glede na to, ali so pri tem nastale vidne poškodbe. Opredeljuje nasilna dejanja, kot so pretepanje, brcanje, boksanje in podobna dejanja, s katerimi storilec nad žrtvijo kaže premoč. Vsako dejanje s spolno vsebino, ki je storjeno proti volji osebe z izsiljevanjem, zlorabo moči, uporabo fizične sile ali z grožnjo pa imenujemo spolno nasilje. O njem govorimo tudi v partnerski oziroma zakonski zvezi, kjer je spolni odnos proti želji žene ali partnerke posilstvo. Med oblikami poznamo tudi ekonomsko nasilje, ki ga opredeljujemo kot neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje druge osebe pri razpolaganju z dohodki in/ali upravljanju s premoženjem. Med obliko nasilja štejemo tudi zanemarjanje, ki se kaže z odtujevanjem življenjsko potrebnih stvari, kot so hrana in zdravila ter z opuščanjem skrbi za hudo bolno, invalidno ali starejšo osebo.
Žrtve nasilja pred razkritjem pogosto zaustavlja strah, da nasilja ni več možno zaustaviti. Nasilen odnos je težko zapustiti, saj se pogosto nimajo kam umakniti, te možnosti ne vidijo ali nimajo socialne mreže izven družine, ki bi jim omogočila integracijo v varno okolje. Žrtve pogosto spremlja tudi sram, občutek krivde, ekonomske odvisnosti in pomanjkanje opore. Težave imajo z zaupanjem in imajo zaradi posledic različnih oblik nasilja zelo nizko samopodobo.
Nasilje je kaznivo dejanje, opravičila zanj ni
Kot družba smo odgovorni, da nasilja ne prezremo, saj ne gre za individualni problem posameznic in posameznikov, temveč problem družbe. Povzročiteljem moramo dati jasno sporočilo, da je njihovo vedenje nedopustno in nesprejemljivo, vsem žrtvam pa pokazati, da niso same in da imajo vso potrebno podporo. Pri Socialni zbornici Slovenije opozarjajo, da je potrebno o nasilju govoriti na glas, saj s tem družbo opominjajo na pomembnost netolerance nasilja in storilcem sporočamo, da nasilje ni prava pot. Žrtve nasilja se lahko po pomoč obrnejo na center za socialno delo, nevladne organizacije, ki nudijo zaupnost in rešitve, v primerih, kjer je ogroženo življenje pa lahko vedno obvestijo tudi policijo.
Spoštovanje ni le beseda
Spoštovanje je vrednota, ki jo moramo negovati vsak dan. Pri HOFERju tudi letos pozivajo tako moške kot ženske, da s spoštljivimi medsebojnimi odnosi vsak dan posebej skrbijo za enakopravnost med spoloma. Z lastnim projektom osveščanja, ki so ga poimenovali Negujmo spoštovanje zato osvetljujejo tematiko nasilja nad ženskami in v podporo žrtvam nasilja vse od 25. novembra, mednarodnega dneva boja proti nasilju nad ženskami, vse do konca februarja 2019, 10 centov od nakupa izbranih petih izdelkov za nego lastne blagovne znamke OMBIA namenjajo varovankam slovenskih materinskih domov in varnih hiš pri Socialni zbornici Slovenije.
