Publikacija daje najobširnejši pregled izbranih mednarodno primerljivih podatkov o stanju in učinkih izobraževanja v 35 državah članicah OECD in partnerskih državah (Argentina, Brazilija, Kitajska, Kolumbija, Kostarika, Indija, Indonezija, Litva, Ruska federacija, Savdska Arabija in Južnoafriška republika).
V letošnji izdaji so izpostavljena področja oziroma vidiki, kot so financiranje, razlike med spoloma in priseljenci v izobraževanju. Med viri podatkov so dodani tudi rezultati drugega kroga raziskave PIAAC (mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih). Novost je poizkus povezave kazalnikov EAG z Agendo 2030 za trajnostni razvoj (Cilji trajnostnega razvoja - SDG), sprejetimi v okviru Organizacije združenih narodov, še posebej s četrtim ciljem »Vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar«. Če velja v letošnji publikaciji podatke o doseganju tega cilja v državah OECD brati s previdnostjo, je v prihodnosti pričakovati razvoj pristopov in kazalnikov, s katerimi bi zajeli celotno kompleksnost njegovih vsebin. Generalni sekretar OECD gospod Angel Gurría v uvodniku tudi nakaže razširjanje poslanstva zbornika, ki ne bi bil več zgolj poročanje o stanju izobraževanja, ampak tudi spodbujanje k izboljševanju blagostanja v svetu.
Med poudarki o Sloveniji izstopa ugotovitev o primerjalno visokem deležu mladih v starosti od 15 do 19 let, vključenih v izobraževanje, in tistih, ki so dosegli terciarno izobrazbo druge stopnje oziroma tej enakovredno. Čeprav se je v obdobju med letoma 2005 in 2015 brezposelnost mladih odraslih v starosti med 25 in 34 let z doseženo terciarno izobrazbo povišala (s 5,1 % na 10,5 %), ostaja Slovenija nad povprečjem OECD po vrednotenju terciarne izobrazbe na trgu delovne sile. Odrasli s terciarno izobrazbo zaslužijo v povprečju 72 % več kot tisti z doseženo srednješolsko izobrazbo (povprečje OECD je 55 %).
Glede razlik med spoloma podatki EAG 2016 sicer potrjujejo splošne ugotovitve iz preteklih let, da v povprečju več žensk kot moških konča terciarno izobraževanje, a da ženske manj verjetno nadaljujejo študij na najvišji ravni (doktorskem študiju). Vendarle za Slovenijo to ne drži, saj je bilo v letu 2014 med vsemi, ki so doktorirali, kar 57 % žensk, kar je 10 % več od povprečja OECD.
Podatki kažejo tudi na primerjalno znižanje (0,1%) javnih izdatkov za izobraževanje v obdobju finančne krize med leti 2008 in 2013. Javni izdatki za osnovnošolsko, srednješolsko, višje in visokošolsko izobraževanje so v letu 2013 za Slovenijo znašali 4,5 % BDP, v državah OECD povprečno 4,8 % in v EU22 4,7 %.
Primerjalni pregled EAG za leto 2016 je za Slovenijo še posebej aktualen, saj zajema podatke iz drugega kroga raziskave PIAAC (ocenjevanje kompetenc odraslih), ki so bili objavljeni letos junija.
Poudarki, preglednice in grafični prikazi s celotno publikacijo "Education at a Glance 2016" so dostopni na spletni strani OECD:
http://www.oecd-ilibrary.org/education/education-at-a-glance_19991487