Slabša kakovost zraka lahko vpliva na poslabšanje alergijskih in ostalih kroničnih bolezni ter bolezni dihal. Med najpogostejše sprožilce poslabšanja omenjenih bolezni v zaprtih prostorih štejemo:
- hišno pršico,
- plesni,
- domače živali,
- cigaretni dim,
- dušikove okside in
- druge alergene zaradi kemizacije.
V zunanjem okolju so v zraku številne spojine kot npr.:
- izpušni avtomobilski plini,
- ozon ali
- fotokemijski smog.
Klimatske naprave – da ali ne?
Uporaba klimatskih naprav v poletnih mesecih pripomore k lažjemu preživljanju vročih dni, vendar s pretiranim hlajenjem lahko dosežemo nasprotni učinek, kot je slabše počutje in celo zdravstvene težave.
Kompleksne naprave za klimatizacijo uravnavajo tudi vlažnost zraka, kar prispeva k upočasnjenemu razmnoževanju pršice in lahko koristi alergijskim bolnikom. Pomembno je torej poznati delovanje naše klimatske naprave: ali zajema zrak zunaj, ali ga filtrira, ali ga razvlažuje ... S klimatsko napravo prav tako preprečimo vdor pelodov ali različnih drugih onesnaževalcev v bivalno okolje in pripomoremo k zmanjšanju razvoja plesni. Za njeno varno uporabo pa je potrebno skrbeti za redno in pravilno vzdrževanje ter servisiranje naprave.
Zavedati se moramo tudi morebitnih negativnih učinkov uporabe klimatske naprave, saj prevelika razlika v zunanji in notranji temperaturi zraka lahko povzroči poslabšanje astme ali rinitisa. Poleg tega se ob nerednem vzdrževanju v klimatski napravi namnožijo mikrobi, ki se ob njenem delovanju izločijo v zrak. Vdihovanje mikrobov ali njihovih delcev lahko povzroči poslabšanje stanja in vnetja.
Predvsem pa je pomembno zavedanje, da z uporabo klimatske naprave ne moremo nadomestiti občasnega zračenja bivalnih prostorov.
Kako določiti temperaturo zraka?
Idealna temperatura zraka za človeka (toplotno ugodje) se individualno razlikuje, tudi glede na to, ali sedimo, delamo ali se intenzivneje gibamo. Kot cono toplotnega udobja opisujemo stanje, ko ne čutimo ne hladu ne vročine in ko ne zaznamo gibanja zraka ali njegove pretirane oziroma pomanjkljive vlažnosti. Po kriterijih, ki govorijo o prezračevanju in klimatizaciji stavb, in kriterijih medicine dela naj bi v prostorih, kjer so sedeče osebe, zagotavljali naslednje vrednosti:
- temperatura naj bo med 23 in 27 stopinj Celzija,
- relativna vlažnost 30─50%,
- srednja hitrost zraka v času hlajenja pa do 0,3 metra na sekundo.
K takšnim pogojem naj bi stremeli tudi, ko zrak v prostoru uravnavamo s klimatsko napravo.
V poletnih mesecih, ko zunanje temperature presegajo 30° Celzija, je potrebno temperaturo v prostoru, če ga ohlajamo s klimatsko napravo, ustrezno prilagoditi. Razlika med temperaturo v klimatiziranem prostoru in zunanjo temperaturo naj bo nastavljena glede na toplotno ugodje in zdravstveno stanje posameznika. Predvsem pa se moramo izogibati neposrednemu pihanju ohlajenega zraka iz klimatske naprave.
Sindrom bolne zgradbe
Ljudje navajajo različne bolezenske simptome, če delajo v zgradbah, kjer temperaturo in vlažnost zraka regulira izključno klimatska naprava in kjer ni mogoče odpreti oken. Gre za t. i. sindrom bolne zgradbe (ang. »sick building sindrome«), ki ga navajajo nekateri ljudje, ki veliko časa preživijo v takšnih stavbah.
Bolezenske znake zaradi omenjenega sindroma lahko razdelimo na specifične in nespecifične.
Pri prvih gre predvsem za okužbe, ki so posledica širjenja mikrobioloških dejavnikov, ali pa za poslabšanje astme in drugih kroničnih bolezni.
Pri nespecifičnih znakih ne poznamo natančnega izvora težav. To so lahko srbenje oči, solzenje ali suhe oči, zamašen nos, izcedek iz nosu, bolečine v žrelu, glavobol, težave s koncentracijo in splošno slabo počutje. Možni vzroki so nezadostno prezračevanje, kemijski ali mikrobiološki dejavniki. Tako stanje predstavlja kroničen stres, ki dolgoročno slabi delovanje imunskega sistema.
Uporaba klimatske naprave v avtomobilu
Stres za telo predstavlja tudi izpostavljenost hitrim temperaturnim razlikam. Temu se težko izognemo pri vstopanju in izstopanju iz klimatiziranih stavb, pri uporabi osebnih avtomobilov pa je priporočljivo zmanjšati hlajenje 5-10 minut pred prihodom na cilj, s čimer se postopoma prilagajamo na zunanje temperature. Prav tako je pomembno, da zelo razgret avto pred vstopom vanj predhodno prezračimo in nekoliko ohladimo ter šele nato vanj sedemo in vključimo klimatsko napravo.
Izbor in namestitev klimatske naprave
Pri nakupu klimatske naprave je pomembno, da izberemo pravo, glede na velikost bivalnega ali delovnega prostora. Če naprava zajema zunanji zrak, je pomembno, kakšno je zunanje onesnaženje in kakšni so filtri, ki preprečijo njegov vnos v prostor. Pri namestitvi je potrebno upoštevati tudi hrup, ki ga lahko povzroča naprava, in postavitev varovalne police, ki prepreči izpostavljenost neposrednemu dotoku hladnega zraka.
Stran od mestnega betona
Če nimamo klimatskih naprav, se pred vročino lahko zaščitimo s senčenjem oken, pravilnim režimom zračenja (daljše zračenje v hladnejših delih dneva, ponoči in zjutraj), in z boljšo izolacijo prostora. Lahko se umaknemo v klimatizirane javne prostore, na primer knjižnice, cerkve, muzeje ... Poleg tega se lahko iz mestnih središč umaknemo v naravo. Že nekaj ur hlajenja pomembno zmanjša stres zaradi toplotne obremenitve.