Varstveni dodatek: Kdaj ga ni potrebno vračati?

Prejeli smo vprašanje bralke, ki o varstvenem dodatku sprašuje takole:
Pozdravljeni, danes sem zasledila vaš prispevek v zvezi z varstvenem dodatku. Prosila bi vas še za eno informacijo. Oče je star 76 let, trenutno ne prejema varstvenega dodatka, saj se mu je odpovedal, čeprav nima v lasti nikakršne nepremičnine...prosila bi za pojasnilo. Oče in mama živita v stanovanju, ki je last mame (njegove zakonske partnerice), če bi se ponovno odločil za varstveni dodatek in bil do le-tega tudi opravičen, ali se njegovi zakonski partnerici država lahko, po njegovi smrti, po domače povedano 'usede na stanovanje' in zahteva vračilo varstvenega dodatka?
Hvala, za vaš odgovor.

Za odgovor smo prosili Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter prejeli sledeče pojasnilo:

»V konkretnem primeru gospod torej ni lastnik nepremičnine, zato nepremičnina ni del zapuščinskega postopka. Država se poplača iz zapuščine do višine dane pomoči, ostanek vrednosti nad dano pomočjo pa ostane dedičem. Če pa zapuščine ni, se prejeta pomoč ne vrača.«

Svetujejo še, da na krajevno pristojnem centru za socialno delo vložite vlogo za uveljavljanje varstvenega dodatka (pravica se uveljavlja na Vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev).

Do varstvenega dodatka je upravičena samska oseba, ki izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje in njen mesečni dohodek ne presega 465,71 evrov. Če ima samska oseba tudi lastni dohodek, se varstveni dodatek določi v višini razlike med 465,71 evrov in lastnim dohodkom (če ima posameznik 400 evrov pokojnine je upravičen do 65,71 evra varstvenega dodatka).

Z varstvenim dodatkom se upravičencem zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov. Za varstveni dodatek sta ključna cenzusa starost (63 oz. 65 let) in višina lastnih dohodkov (pod 465,71 evrov).

Državljani so do varstvenega dodatka upravičeni, če so:
• trajno nezaposljivi ali trajno nezmožni za delo ali starejši od 63 let (ženske) oziroma od 65 let (moški)
• in niso delovno aktivni (niso zaposleni)
• in so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma bi lahko bili upravičeni do denarne socialne pomoči
• ali če njihov dohodek oziroma lastni dohodek družine presega cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči, ne presega pa cenzusa za varstveni dodatek. (465,71 evrov za samsko osebo)
Država se poplača iz zapuščine do višine dane pomoči, ostanek vrednosti nad dano pomočjo pa ostane dedičem. Če pa zapuščine ni, to pomeni, da se prejeta pomoč ne vrača.

Če zapustnik ni zapustil ničesar (npr. denar, nepremičnina, avto, vrednostni papirji...) se zapuščinski postopek ne uvede, kar pomeni, da se prejeta pomoč ne vrača. Tudi v primeru, ko zapustnik zapusti nepremičnino in so dediči socialno ogroženi, se Republika Slovenija lahko odpove vračilu dolga.