Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) delež telesno nedejavnih prebivalcev narašča v mnogih državah in tako vpliva na zdravje svetovnega prebivalstva. Vpliva tudi na prevalenco kroničnih nenalezljivih bolezni kot so bolezni srca in žilja, sladkorna bolezen in rak kot tudi na dejavnike tveganja zanje, kot so zvišan krvni tlak, zvišan krvni sladkor in debelost. Kronične nenalezljive bolezni tako predstavljajo skoraj polovico splošnega globalnega bremena bolezni. Ravno tako telesna nedejavnost predstavlja četrti glavni dejavnik tveganja za splošno umrljivost (6% smrti) in s tem sledi visokemu krvnemu tlaku (13% smrti), kajenju (9%) in povišanemu sladkorju v krvi (6%). Prekomerna telesna masa in debelost pa povzročata 5% vseh smrti.
V Sloveniji podobno kot v razvitih državah narašča število prebivalcev s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, ki so na prvem mestu po vzrokih smrti (več kot 70 % smrti je posledica najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni). Problematika je zelo pereča, saj se bolezni, povezane z neustrezno prehrano in telesno nedejavnostjo, pojavljajo (npr. sladkorna bolezen tip 2) vedno bolj zgodaj, tudi že pri otrocih.
Za ohranjanje in krepitev zdravja je pomembno razmerje med energijo, ki jo vnesemo v telo s prehranjevanjem in z njeno porabo s telesno dejavnostjo. V Resoluciji o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 je nevedeno, da v različnih starostnih skupinah v visokih deležih ne dosegamo priporočil SZO za telesno dejavnost. Posebej skrb vzbujajoče je, da se neustrezna prehranjenost otrok in mladine kaže tudi v njihovi gibalni učinkovitosti in da se prav na tem področju izkazuje visoka stopnja neenakosti, ki je povezana s socialno ekonomskim položajem. Rezultati kažejo tudi, da okoli 40 % odraslih ne dosega priporočil SZO za telesno dejavnost in da je delež tistih, ki dosega priporočila glede rekreativne telesne dejavnosti mnogo nižji, približno 20 %.
Resolucija je dokument, ki prebivalcem Slovenije daje izhodišča za izboljšanje prehranskih in gibalnih navad od najzgodnejšega obdobja življenja do pozne starosti. V dokumentu so tako združeni ukrepi na področju zdravega prehranjevanja in ukrepi za spodbujanje vsakodnevne telesne dejavnosti, saj je le tako mogoče v zadovoljivi meri vplivati in obvladovati naraščajočo debelost in druge kronično nenalezljive bolezni. Pri implementaciji si NIJZ skupaj s ključnimi deležniki prizadeva za izboljšanje stanja na tem področju.
Problem sedečega življenjskega sloga
Sedeč življenjski slog, oziroma način življenja, ki vključuje zelo malo telesne dejavnosti razporejene preko celega dne, oziroma je ta omejena zgolj na krajše obdobje dneva, je dejavnik, ki smo mu doslej posvečali premalo pozornosti. Raziskave kažejo, da čas, ki ga preživimo sede, vpliva tako na splošno umrljivost kot tudi na umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni. Glede na to, da čas sedenja negativno vpliva na zdravje tudi pri posameznikih, ki dosegajo priporočila za telesno dejavnost, je pomembno, da se aktivnosti poleg spodbujanja telesne dejavnosti usmerijo tudi v zmanjševanje časa sedenja. Stroka priporoča, da aktivnosti, ki jih opravljamo sede, prekinemo z drobnimi vložki gibanja (npr. vstajanje, pretegovanje, hoja, uporaba stopnic namesto dvigala).
Priporočila in nasveti za aktiven življenjski slog
Z aktivnim življenjskim slogom lahko bistveno prispevamo k ohranjanju oziroma izboljšanju našega zdravja ter preventivno delujemo pred pojavom različnih zdravstvenih zapletov, zato je izrednega pomena varna in učinkovita ter pravilno dozirana telesna dejavnost.
Po priporočilih SZO za doseganja večine koristi za zdravje pri odraslih zadošča izvajanje 150 minut vsaj zmerne telesne dejavnosti na teden ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden. To se lahko doseže z zmerno telesno dejavnostjo po 30 minut vsaj 5 dni v tednu ali pa visoko intenzivno telesno dejavnostjo po 25 minut vsaj 3 dni v tednu. Seveda se lahko kombinira telesno dejavnost obeh intenzivnosti. Šteje tudi telesna dejavnost razdeljena na več manjših sklopov dnevno, vendar posamezen sklop ne sme biti krajši od 10 minut. Za otroke in mladostnike se priporoča vsaj 60 minut zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti vsak dan. V večini primerov se to najlažje in najhitreje doseže s vsakodnevnim/rednim pešačenjem in/ali kolesarjenjem. Vsaj dvakrat na teden se vsem starostnim skupinam priporoča tudi izvajanje vaj za krepitev večjih mišičnih skupin. Starejšim od 65 let in tistim, ki so slabše gibljivi, se dodatno priporoča izvajanje vaj za ravnotežje in preprečevanje padcev vsaj 3 dni v tednu. Če posameznik ne more dosegati priporočil, naj bo telesno dejaven v skladu s svojimi zmožnostmi in zdravstvenim stanjem.
Še več lahko preberete tukaj.