Izobraževanje odraslih
Učenje ni zaključeno po končani fakulteti ali po končani srednji šoli. Tega je čedalje manj in čedalje bolj se moramo zavedati, da je nujno stalno prilagajanje toku življenjskega standarda in poklicu. Nadgradnja znanja je potrebna vse življenje. Svojo poklicno pot moramo bogatiti z dodatnimi izobraževanji dokler čutimo željo po znanju, po napredovanju in ne do določene starosti, ki je bila nekoč ostro začrtana. Danes je pomembna kvaliteta življenja tudi, ko se upokojimo. Še vedno smo isti, še vedno lahko s svojim znanjem doprinesemo k uspehu, predvsem pa nagradimo svoj trud in se vsak dan znova dokazujemo tudi sebi, da zmoremo.
Da se vse življenje prilagajamo, je edina možnost za nadgraditev svoje poklicne poti in kasneje tudi kvalitete upokojenskega življenja.
Po statističnih podatkih Republike Slovenije, se v zadnjih letih pri nas izobražujejo skoraj polovica odraslih, starih od 25 pa do 64 let. In velika večina jih meni, da je izobraževanje nujno potrebno.
Zaradi demografskega razvoja je vse večje število starejših zaposlenih, ostajajo dlje časa del poklicnega okolja. Prav zato je vseživljenjsko učenje naloga celotne družbe. Potrebno je spodbuditi motivacijo za takšno učenje, izobraževanje torej ni več le domena mladih.
Izobraženi živijo dlje
Motivov za učenje je več. Najbolj pomembna pa je osebna rast posameznika, uspešno delovanje, s tem pa pride seveda tudi do notranjega zadovoljstva in osebne sreče. Človek začuti, da je še vedno uspešen in družbi potreben, s svojim znanjem ne nazaduje. Kljub letom smo torej sposobni doprinesti za boljši uspeh.
Statistični urad Evropske unije (Eurostat) je letos pripravil izračune za trajanje življenja glede na izobrazbo po mednarodni standardni kvalifikaciji izobraževanja. Izbor držav za raziskovanje je temeljil na dostopnosti do podatkov o umrlih in podatkov o umrlih po socialno-ekonomskih značilnostih oz. izobrazbi za Bolgarijo, Češko, Dansko, Estonijo, Italijo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Romunijo, Slovenijo, Finsko, Švedsko in Norveško.
Po navedbah Eurostata se v večini držav, zajetih v raziskovanje, pričakovano trajanje življenja povečuje s stopnjo izobrazbe. Bolj izobraženi ljudje, tako moški kot ženske, živijo dlje.
Prilagajanje
S strani podjetništva je ostala edina možnost, da se posel ohrani in so zaposleni zadovoljni ta, da se podjetje prilagaja, se trudi z dodatnim izobraževanjem vplivati na razvoj svojih zaposlenih in na tak način posledično obdrži posel. Zato je vsako izobraževanje zaposlenih na nek način začetek vseživljenjskega učenja. Dolgoročno gledano je to dobra naložba za zaposlene kot tudi za podjetje.
Sodobna družba je pogosto opredeljena kot družba tveganja, zato izobraževanje starejših ljudi prispeva k obvladovanju tveganj. Tveganja namreč, v večji meri kot ostale skupine, obremenjujejo prav starejše ljudi, saj so ti najbolj ranljivi iz vidika poslabšanja finančnega položaja, krčenja socialnih omrežji, zmanjšanja kakovosti življenja.
Pomembno je, da se do starejših ljudi spremeni odnos. To pa je mogoče doseči prav z izobraževanjem le teh.
Konec koncev, kdo so modreci? Ljudje, ki se zavedajo, da je še mnogo, kar se morajo naučiti. In da učenje traja vse življenje.
Zavedati se moramo, da je pojem starosti vse bolj nedorečen in vse težje je določiti, kdaj se prične to obdobje.
Izobraževanje odraslih je odsev zahtev sodobne družbe, ta se razvija in spreminja hitro, s tem pa povzroča, da pridobljeno znanje vedno znova zastara. Po Unescovi definiciji je izobraževanje odraslih celota organiziranih izobraževalnih procesov katere koli vsebine, stopnje in uporabljenih metod. V teh procesih odrasle osebe razvijajo svoje zmožnosti, bogatijo svoje znanje, stališča vedenja, da bi se lahko polnovredno osebnostno razvijale in sodelovale pri oblikovanju socialnega in gospodarskega razvoja.
Z izobraževanjem starejših se utrjuje njihov družbeni položaj in integracija v družbi, spodbuja delovanje starejših v skupnosti, povezovanje mladih in starejših in na tak način se ustvarja družba vseh starosti.