Ponudniki so že začeli pritiskati na potrošnike, predvsem na starejše in tiste malo manj spretne. Kako izbrati pravi, kakovostni javljalnik CO, ki nas bo pravočasno opozoril, da je v prostoru ta nevidni in tihi ubijalec?
Najprej je treba vedeti, da javljalnik CO ni enaka priprava kot javljalnik dima. Oba sta sicer v gospodinjstvu najboljši pripomoček za opozarjanje pred povečano koncentracijo CO in požarom, oba nas pravočasno z zvočnim signalom in rdečo lučko opozorita, da je presežena dovoljena vrednost CO oziroma dima.
Ponudnikom, ki kličejo po telefonu, vabijo na predavanja in prepričujejo, da je zgolj njihov izdelek edini primeren, ne smemo nasesti. Če ga ponujajo po izjemno ugodni ceni, je to še dodaten znak za previdnost. Na trgu je namreč nemalo izdelkov, ki ne opravljajo svoje naloge. V Rapexu, sistemu za odpoklic izdelkov z evropskega trga, jih bomo našli kar nekaj; od leta 2007 do zdaj je bilo odpoklicanih 40 javljalnikov CO. Tudi ZPS je v minulem letu izdala nekaj takih opozoril. Kako naj torej potrošnik ve, da ne kupuje mačka v žaklju?
Izdelek mora imeti vso potrebno dokumentacijo, ki dokazuje, da je izdelan v skladu z veljavnimi standardi, vključno z navodili za pravilno namestitev in varno uporabo (v slovenskem jeziku, seveda). Če ima izdelek naštete oznake, skoraj ne moremo zgrešiti:
- CE;
- ime proizvajalca ali dobavitelja ali blagovna znamka;
- naziv, model proizvoda, tip plina, ki ga zazna;
- tip (A ali B), serija, serijska številka ali drugi podatki za identifikacijo proizvoda;
- standard (priporočljiv je standard EN 50291-1);
- napetost, frekvenca, nazivna velikost varovalke in način priključitve na omrežje (pri električnem napajanju);
- tip in velikost zamenljivih baterij (pri baterijskem napajanju);
- življenjska doba izdelka.
Cene za javljalnik z baterijskim napajanjem in preprosto montažo se začnejo pri 25 evrih. Za ta denar dobimo preverjeno učinkovit izdelek za namestitev na steno s sedemletno življenjsko dobo in sedemletno garancijo, ki deluje v skladu s priporočenim standardom, na povečano koncentracijo CO pa opozarja s svetlobnim in tudi z zvočnim signalom. Na tem mestu ni odveč opozorilo, da nam samo svetlobni signal ponoči, ko spimo, ne bo prav nič pomagal. Približno 15 evrov več stane izdelek z desetletno življenjsko dobo in garancijo.
Priporočljivo je redno preverjati stanje baterij, na njihovo izrabljenost običajno opozarja utripanje lučk, pri nekaterih modelih tudi zvočni signal. Pametni modeli omogočajo povezavo s pametnim telefonom, na katerem lahko spremljamo vrednost CO v prostoru. Tudi ko nas ni doma, dobimo na telefon obvestilo o aktiviranju javljalnika, slabi bateriji ipd. Bolj izpopolnjeni modeli na električno napajanje stanejo tudi več kot 100 evrov. Na voljo so še kombinirani javljalniki dima in CO, cene pa se začnejo pri 40 evrih. Za 45 evrov dobimo izdelek z elektrokemičnim tipalom za ogljikov oksid in fotoelektričnim tipalom za dim, z desetletno življenjsko dobo in garancijo.
V slovenskih bolnišnicah se vsako leto zaradi zastrupitve s CO (ta je eden najpogostejših vzrokov smrti zaradi zastrupitve) zdravi okrog 50 oseb. Okrog 20 jih umre: deset oseb na ta način naredi samomor, pet se jih zastrupi pri vdihavanju dima v požarih, pet pa jih umre zaradi zastrupitve s CO v prostorih s kurilnimi napravami, ki za delovanje porabljajo zrak iz prostora. Največ zastrupitev se zgodi v kopalnicah s plinskimi pečmi za ogrevanje vode, na vikendih s kamini in neustreznimi dimniki, pa tudi v zaprtih prostorih, v katerih uporabljajo agregate ali motorne žage. CO nastaja tudi v skladiščih peletov, a so tam zastrupitve v resnici zelo redke.
Stenski javljalnik je priporočljivo namestiti vsaj dva metra od kurilne naprave, vendar ne več kot štiri metre, in sicer v višini oči in najmanj 30 centimetrov od bližnjih sten ali stropa. To je območje, kjer se zrak najhitreje segreje in dvigne pod strop, z njim se segreva in dviga tudi CO. V spalnih prostorih je zrak že bolj ohlajen (ohlaja se tudi z njim pomešan CO) in se zato ne dviga več proti stropu. Javljalnik zato namestimo na višini, na kateri je glava, ko ležimo.
Ogljikov monoksid (bolj pravilno: ogljikov oksid) je zelo strupen plin, ki nastane pri nepopolnem zgorevanju. Je brez barve, vonja in okusa, zato ga ne moremo zaznati in ne vemo, kdaj naj bi zastrupljal. Ta nevidni in tihi ubijalec, kot ga pogosto imenujemo, lahko uhaja iz našega kamina, peči na trda goriva ali plinskega grelnika vode zaradi neprimerne vgradnje naprave, slabega vzdrževanja naprave in dimnika ter neustreznega prezračevanja. Znaki zastrupitve so zelo neznačilni. Na začetku so podobni kot pri virozi ali gripi: človek je slaboten, omotičen, vrtoglav, lahko bruha, za krajši čas izgubi zavest. Če gre za hujšo zastrupitev, se pojavi še zmedenost, dihanje je oteženo, značilna je bolečina v prsih in epileptični napad.