Slovensko društvo Hospic je v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sklopu projekta Enakih možnosti pripravilo pilotni projekt Moč moškega žalovanja, ki je namenjen podpori moškim v procesu žalovanja.
V okviru projekta so 3. in 4. septembra 2021 v Počitniškem domu v Možnici v Logu pod Mangartom organizirali dva brezplačna vikend intenziva, ki sta namenjena žalujočim mlajšim moškim (od 18 do 23 let) in žalujočim odraslim moškim (od 24 let dalje) po izgubi bližnje osebe.
Moški redkeje poiščejo pomoč, ko žalujejo
"Osnovni namen projekta je celovita podpora žalujočim moškim in preseganje spolnih stereotipov o procesu žalovanja. Zastareli stereotipi o vlogah moških in žensk so namreč eden do dejavnikov visoke stopnje samomorilnosti pri moških," pojasnjujejo avtorji projekta Moč moškega žalovanja.
Moškega, ki izraža lastno ranljivost, strah in žalost, se tradicionalno obravnava kot šibkega. Tako se nauči skrivati in potlačiti čustva oziroma jih predelovati v samoti. Da ne bi občutil neprijetnih čustev, se lahko poda v različne zlorabe: deloholizem, pretiravanje s športom, alkohol, droge, seks in druga odvisniška vedenja.
In če ob vsem tem izgubi še ljubljeno osebo, ni čudno, da se počuti še bolj nerazumljen, osamljen in nesprejet v svojih težkih občutkih.
"Izkušnje Hospica kažejo, da je ranljivost sestavni del procesa žalovanja in soočanja z minljivostjo, o čemer se v naši družbi težje odkrito govori. Prav tako je premalo zavedanja o posebnostih v žalovanju moškega in ženske. Moški v primerjavi z ženskami redkeje poiščejo pomoč v procesu žalovanja. Pogosto pri obravnavi izražajo željo po podpori v skupinah izključno s strani moških voditeljev in članov skupine," razkrivajo v Hospicu.
Kaj se bo dogajalo na vikend intenzivu?
Na vikend intenzivu, ki je povsem brezplačen, boste v podporni skupini skupaj z drugimi žalujočimi moškimi iskali odgovore na naslednja vprašanja:
- Kako ravnati z občutki, ko ni razumevanja za mojo žalost?
- Po izgubi se ne poznam več, kaj se dogaja z mano?
- Ali je prav, da pokažem ranljivost? Sem zato šibak?
- Ali je normalno, da se po izgubi vedem, kot da se ni nič zgodilo?
- Kako naj ravnam, ko se mi po izgubi dogajajo nenavadne reči, občutja in misli?
- Kako naprej, ko v življenju po izgubi več ne vidim smisla?
Prijavite se lahko na elektronskem naslovu tabor@hospic.si ali po telefonu na telefonsko številko 030 689 656.
Prijavite pa se lahko tudi v posebne pilotne skupine odprtega tipa za žalujoče moške po izgubi bližnje osebe, ki bodo predvidoma potekale v Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti. Za več informacij pišite na ljubljana@hospic.si, dolenjska@hospic.si in murskasobota@hospic.si.
Žalost, ki se ne upira, je milost. To ne pomeni, da ne boli več, ne pomeni, da vam ne iztrga srca. V veliki žalosti je neverjetna ljubezen. In v ljubezni je tudi odtenek grenkobe. Moj učitelj je imel navado reči: "Vsa ljubezen je grenko-sladka."
Adyashanti