Ker mladi v Sloveniji pozno vstopajo na trg dela, v ciljno skupino jamstva za mlade v Sloveniji prištevamo vse osebe, ki še niso dopolnile 30 let.
S sprejetjem jamstva za mlade Slovenija jamči, da bo vsaki mladi osebi v starosti od 15 do 29 let ponujena zaposlitev (tudi s pripravništvom), usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali drugo usposabljanje, povezano s potrebami delodajalcev, v štirih mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje.
Ukrepi jamstva za mlade bodo v obdobju 2016–2020 ciljno usmerjeni k tistim, ki pomoč pri vstopu na trg dela dejansko potrebujejo. Mladim, ki imajo večje možnosti na trgu dela, so na voljo predvsem ukrepi napotovanja na delovna mesta in kariernega svetovanja ter učenja veščin iskanja zaposlitve, medtem ko so intenzivnejši ukrepi aktivne politike zaposlovanja namenjeni mladim z manj priložnosti in daljšim trajanjem brezposelnosti ter povratnikom v shemo jamstva za mlade, ki se jim – kljub vključitvi v ukrepe jamstva za mlade – ni uspelo zaposliti.
V primerjavi s predhodnim izvedbenim načrtom za leti 2014 in 2015 bo v prihodnje poleg hitre aktivacije posebna pozornost namenjena tudi mladim, ki so dolgotrajno brezposelni (prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb več kot 12 mesecev). Več poudarka bo v prihodnjih letih tudi na sistemskih ukrepih, ki dajejo dolgoročnejše učinke in izvedbo katerih podpirajo tudi mladi: prenova sistema pripravništva in sistema vajeništva. Glede na izkušnje dosedanjega izvajanja in predloge predstavnikov mladih so ukrepi hitre aktivacije usmerjeni v kakovostne in stabilnejše (trajnejše) zaposlitve, med ukrepe izvedbenega načrta pa sta dodatno uvrščena tudi ukrep informiranje in obveščanje o jamstvu za mlade ter ukrep preprečevanje prekarizacije na trgu dela.
Izvedbeni načrt zajema 15 ukrepov, znotraj katerih se bodo izvajale različne aktivnosti resorjev, ki so smiselno združene glede na zastavljene cilje. Ukrepi se delijo na dva vsebinska sklopa: na t. i. preventivni sklop ukrepov, namenjen mladim, ki še niso prišli na trg dela, in drugi sklop ukrepov, ki je namenjen hitri aktivaciji mladih na trgu dela – znotraj obeh sklopov so predvideni sistemski in tudi programski (kratkoročni) ukrepi.
V petih letih izvajanja jamstva za mlade (2016–2020) bo za ukrepe predvidoma namenjenih okvirno 300 milijonov evrov, od tega največ (70,1 in 62,7 mio. evrov) v prvih dveh letih izvajanja, pozneje pa se predvideva postopno zniževanje višine sredstev po letih. Razlog za takšno razporeditev je predvsem v sedanjem stanju, s katerim se soočajo mladi na trgu dela, ki zahteva hitro in okrepljeno ukrepanje. V letih 2016 in 2017 Slovenija razpolaga še z dodatnimi sredstvi finančnega instrumenta EU Pobuda za zaposlovanje mladih v višini 20,7 mio. evrov. Glede na boljše gospodarske napovedi in s tem izboljšanje razmer na trgu dela se predvideva tudi znižanje brezposelnosti mladih, zato se ocenjuje nekoliko nižja potreba po ukrepanju in s tem tudi nekoliko nižja sredstva na letni ravni v letih 2018–2020.
Sredstva za izvajanje ukrepov iz jamstva za mlade bodo zagotovljena v Proračunu RS v okviru sredstev integralnega proračuna neposrednih proračunskih uporabnikov, ki so izvajalci ukrepov jamstva za mlade, ter na proračunskih postavkah strukturnih skladov Evropske Kohezijske politike in lastne udeležbe, ki bodo vključevale tudi postavke Pobude za zaposlovanje mladih.