Raziskovalci z Univerze v Stockholmu in Karolinskega inštituta so zbrali informacije o 38.000 odraslih osebah, ki so bile pridobljene v okviru švedske raziskave, ki je stekla leta 1997 in 13 let zbirala podatke o njihovem načinu življenja ter zdravju.
Predhodne raziskave so že proučevale povezavo med količino spanca in smrtnostjo, a so se osredotočale na spanje med tednom. Tokrat pa so raziskovali upoštevali tudi vikende in proste dneve.
Spati je treba ravno prav
Ko so vključili dejavnike, kot so spol, indeks telesne mase, kajenje, telesno aktivnost in izmensko delo, so rezultati pokazali, da je pri osebah, ki sedem dni na teden spijo pet ur ali manj in so mlajše od 65 let, stopnja smrtnosti za 65 odstotkov višja od tistih, ki vsak dan spijo šest ali sedem ur.
PREBERITE TUDI: Kaj pomeni, če se zbujate med 2. uro in 4. uro ponoči?
Tisti pa, ki med tednom spijo pet ur ali manj in nato osem ali več za vikende, ne tvegajo prezgodnje smrti, kažejo rezultati raziskave, katere rezultati so bili objavljeni v medicinski publikaciji Journal of Sleep Research.
A tudi od viška boli glava. Kot se je namreč izkazalo, je stopnja smrtnosti pri tistih, ki sedem dni na teden spijo osem ur ali več, za 25 odstotkov višja kot pri tistih, ki spijo šest do sedem ur na dan.
Pa še ena zanimivost: pri starosti nad 65 let povezave med vzorci spanja in smrtnostjo izginejo. Kar bi lahko pomenilo le, da osebe te starosti preprosto spijo dovolj dolgo. Raziskovalci so odkrili tudi, da se s starostjo odstotek tistih, ki se ne zbudijo spočiti, zmanjšuje. Enako tudi povprečna dolžina spanca med vikendi.
Študija je tako potrdila, kar že vemo o spanju: da ga odrejata telesna ura ter homeostatski proces – kar pomeni, da dlje kot ste budni, več spanca potrebujete.
PREBERITE TUDI: 10 vrst hrane, ki moti vaš spanec