Pomembno je vedeti, da to ni osebni neuspeh ali znak šibkosti. Zimska osamljenost je zelo pogost pojav, še posebej v drugi polovici življenja, ko se socialni krogi pogosto zmanjšajo, tempo življenja umiri, odnosi pa se spremenijo.
Zakaj zima tako močno vpliva na občutek povezanosti
Eden glavnih razlogov je pomanjkanje svetlobe. Manj dnevne svetlobe vpliva na hormone, ki uravnavajo razpoloženje, spanec in energijo. Ko smo bolj utrujeni in brez volje, se tudi manj odzivamo na druge, manj posegamo po telefonu in manj hodimo med ljudi.
Poleg tega pozimi več časa preživimo doma. Spontani pogovori, kratka srečanja in drobni stiki, ki jih poleti doživimo mimogrede, preprosto izginejo. Osamljenost se pogosto ne rodi iz popolne izolacije, temveč iz pomanjkanja majhnih vsakodnevnih stikov.
Preberite tudi: Zakaj velike novoletne zaobljube pogosto razočarajo – in kaj izbrati namesto njih
Osamljenost ni vedno odsotnost ljudi
Pomembno je razlikovati med samoto in osamljenostjo. Samota je lahko zavestna in celo zdravilna izbira. Osamljenost pa je občutek, da nimamo stika, ki bi ga potrebovali – ne nujno veliko, ampak pravega.
Mnogi starejši živijo obkroženi z ljudmi, pa se kljub temu počutijo osamljene. Kakovost odnosov je pogosto pomembnejša od njihovega števila.
Kako ublažiti osamljenost brez velikih življenjskih sprememb
Za zmanjšanje občutka osamljenosti ni treba popolnoma spremeniti življenja ali se siliti v družabnost, ki vam ne ustreza. Pogosto pomagajo zelo majhni koraki.
Eden takšnih je redni stik, četudi kratek. Kratek telefonski klic, sporočilo ali nekaj besed z znano osebo lahko naredi več kot redka, velika srečanja. Pomaga tudi rutina – določena ura dneva, ko se povežete z drugimi ali naredite nekaj, kar vas veseli.
Pomembno je, da stik postane del dneva, ne izjema.
Preberite tudi: Ko se zjutraj zbudite brez volje – en stavek, ki spremeni začetek dneva
Toplina vsakdana kot protiutež praznini
Osamljenost se pogosto okrepi, ko dnevi nimajo strukture. Preproste navade, kot so sprehod, obisk trgovine ob isti uri, branje ali poslušanje radia, dajejo dnevu ritem in občutek pripadnosti svetu.
Tudi stik z naravo, četudi kratek, dokazano zmanjšuje občutek izolacije. Zima ne pomeni, da se moramo zapreti – pomeni le, da se gibamo počasneje in bolj zavestno.
Biti prijazen do sebe je prvi korak
Ena najtežjih stvari pri osamljenosti je občutek sramu. Kot da bi morali biti boljši od tega. A osamljenost je človeški občutek, ki se pojavlja v različnih obdobjih življenja.
Ko si dovolimo priznati, da nam je težko, se pogosto že naredi prvi premik. Ne zato, ker bi se vse takoj spremenilo, ampak ker nismo več sami s svojim občutkom.
Kdaj je čas za več podpore
Če občutek osamljenosti traja dlje časa, se poglablja ali vpliva na spanec, apetit in voljo do vsakdanjih opravil, je pomembno poiskati dodatno podporo. Pogovor z zaupanja vredno osebo, zdravnikom ali strokovnjakom ni znak nemoči, temveč skrbi zase.
Osamljenost ni nekaj, kar bi morali prenašati v tišini.
Majhni koraki imajo velik učinek
Zima bo minila. Dnevi se bodo spet daljšali. A načini, kako poskrbimo zase v tem času, lahko ostanejo z nami tudi kasneje. Ni treba veliko – dovolj je, da ostanemo v stiku, vsaj malo, in da do sebe nismo strogi.
Osamljenost se pogosto ne razblini z velikimi spremembami, temveč z majhnimi, ponavljajočimi se dejanji topline.
Povzeto po Mentalhealth.org.uk