Zdraha na trgu

Zdraha na trgu (Il campiello) je opera v treh dejanjih, libreto zanjo pa je po znani istoimenski komediji Carla Goldonija iz leta 1756 napisal Mario Ghisalberti. Glasba je delo Ermanna Wolfa-Ferrarija (1876–1948), skladatelja italijansko-nemškega rodu, ki je navdihe za svoje operno delo rad iskal v Goldonijevi ustvarjalnosti.

Čeprav je sprva študiral slikarstvo v Rimu, se je pozneje odločil za študij glasbe v Münchnu. V rodnih Benetkah je služboval kot zborovski dirigent ter profesor in direktor konservatorija Benedetto Marcello, nekaj časa pa je živel tudi v Münchnu, kjer so sprva imeli več posluha za njegovo glasbeno ustvarjanje. Glasbena zgodovina pravi, da je bilo njegovo ustvarjanje, ki ga označujejo za eklektično, melodično in zelo zabavno, dobro sprejeto med publiko, do prve svetovne vojne naj bi bil med najbolj izvajanimi skladatelji na svetu. Med vojno se je preselil v Švico, in svetovna morija je najbrž povzročila, da so njegova dela postala čustveno bolj zapletena in temačnejša. Tik pred izbruhom druge svetovne vojne je postal profesor kompozicije na Mozarteumu v Salzburgu, umrl pa je v Benetkah.

Ermanno Wolf-Ferrari je v svojih operah združeval vplive komične opere in novih glasbenih smernic z začetka 20. stoletja. Za opero Zdraha na trgu, ki je krstno izvedbo doživela 11. februarja leta 1936 v Teatru alla Scala v Milanu, velja, da je nanjo vplivala tako Mozartova kot Mascagnijeva ustvarjalnost in Falstaff Giuseppeja Verdija, ki ga je Wolf-Ferrari osebno poznal. Je pa slednji vedno iskal način, kako ustvariti lasten, predvsem rafiniran in sodoben model opernega ustvarjanja.

Zdraha na trgu nas popelje v Benetke v čas 18. stoletja med Goldonijeve like, ki jih slika z veliko mero ironije in komičnosti. Zgodba se odvija v enem dnevu, ki je za Benetke in tamkajšnje prebivalce zelo pomemben dan v letu – v času karnevala. Gledalec se znajde v nekakšnem resničnostnem šovu, ki poteka na majhnem trgu (campiello), na katerem se odvija vse, kar je pomembnega v vsakdanjem življenju Benečank in Benečanov. Vse se, seveda, vrti okrog večnih tem, kot so med sosedski spori, iskanje idealnega partnerja, poroka, zabava … Dogajanje spremlja glasba Ermanna Wolfa-Ferrarija, ki je hkrati igriva in melanholična.

»Običaji in navade se resda spreminjajo, vendar pa čustva in osnovne potrebe ostajajo enaki. Ljudje ohranjamo enake lastnosti, kot jih je v svojih delih začrtal Goldoni,« pravi avtorska ekipa nove postavitve Zdrah na trgu v operno-baletni hiši v Trstu, kjer so to opero prvič videli leta 1992 (kot zanimivost, ljubljanska operno-baletna hiša jo je premierno na področju bivše Jugoslavije postavila v sezoni 1962-63 v prevodu Smiljana Samca). Pod režijo se podpisuje Leo Muscato, orkestru in zboru Fundacije Opernega gledališča Giuseppe Verdi iz Trsta bo dirigiral Francesco Cilluffo. V glavnih vlogah nastopajo: Daniela Mazzucato (Gašperina), Max René Cosotti (botra Katka Pegatka), Alessandra Marianelli (Lucija), Alessandro D’Acrissa (botra Pepka Potepka), Rita Cammarano (Nežka), Patrizia Orciani (Uršula), Alessandro Scotto di Luzio (Edek), Filippo Morace (Janez), Clemente Antonio Daliotti (vitez pl. Toman) idr. Tržaška postavitev je nastala v sodelovanju s Fundacijo Gledališča Maggio Musicale Fiorentino.