Danes na svetu živi več kot 50 milijonov ljudi z demenco, vsako leto pa na novo diagnozo postavijo 10 milijonom. Ker vemo, da se demenca, ki nastopa v številnih oblikah, začne že desetletja prej, preden se pokažejo bolezenski znaki, znanost veliko truda in energije vlaga v vzpostavitev učinkovitega modela presejanja. Vanj naj bi zajeli vse starejše od 50 let, v nekaterih primerih (družinsko zbolevanje za nekaterimi vrstami demence, na primer fronto-temporalno, pri kateri se tveganje v 20 do 40 odstotkih deduje) pa tudi mlajše.
Eden od testov, ki z vidika presejanja precej obeta, je risanje človeške figure. Gre za neverbalni preizkus, ki predvsem temelji na vizulano-prostorskih in konstrukcijskih sposobnostih možganov. Kako učinkovit je, so preizkusili v raziskavi, v katero so zajeli tri skupine: bolnike z Alzheimerjevo boleznijo (112 oseb), ljudi z blažjim upadom kognitivnih sposobnosti (100 oseb) in zdrave ljudi (104 oseb). Vsi so v obdobju enega leta dvakrat opravili mini test kognitivnih sposobnosti (sicer najpogostejši test za prepoznavanje upada miselnih funkcij) ter test risanja človeške figure.
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pub29455399med/
Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo so človeka narisali manjšega, debelejšega ter z malo podrobnostmi. Ljudje z blagim upadom kognitivnih sposobnost so risali precej drugače: njihove figure so bile večje, manj debele, z boljšim razmerjem med posameznimi deli telesa (na primer velikostjo glave napram ostalim delom telesa) in z več podrobnostmi. Zdravi ljudje so figuro narisali sorazmerno in z vsemi podrobnostmi. Izkazalo se je tudi, da večji kot je bil upad miselnih sposobnosti v enem letu, slabša je bila risba. Znanstveniki so zaključili, da je test risanja človeške figure uporabno orodje za zgodnje prepoznavanje upada miselnih funkcij.
Mojca Šimenc je urednica spletnega portala Moje Bivanje (https://www.mojebivanje.si/), ki prinaša izbrane vsebine iz medicine, farmacije, sodobnih tehnologij in alternative za preventivo in samopomoč.