Na kratko nekaj osnov reforme: temeljna cilja sta pokojninski sistem pripraviti na demografski prehod zaradi staranja prebivalstva in daljšanja življenjske dobe, ki zmanjšuje razmerje med številom zaposlenih, ki plačujejo prispevke v pokojninsko blagajno, in številom upokojencev, drugi cilj pa je omogočiti dostojnejše pokojnine obstoječih in prihodnjih upokojencev. Pokojninska reforma ne uvaja radikalnih rezov, temveč prinaša postopne spremembe, predvsem pa, kot so prepričani njeni snovalci, ravnovesje med solidarnostjo in pravičnostjo, med vzdržnostjo sistema in blaginjo ljudi. Pokojninska doba za zgodnejšo upokojitev ostaja 40 let, s tem da reforma spodbuja daljšo delovno aktivnost, ki zvišuje odmerni odstotek, ki trenutno znaša 63,5 %, do leta 2035 pa naj bi se postopoma zvišal na 70 % za 40 let pokojninske dobe brez dokupa.
Vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa bo ugodnejše, odmerni odstotek se bo povečal.
Pokojnine bodo torej višje za vse, ki izpolnjujejo osnovni pogoj, hkrati pa bodo nagrajeni za delovno aktivnost po izpolnitvi pogoja za upokojitev. Predlagani sistem je zastavljen tako, da bo pokojnina po reformi znašala približno 70 odstotkov povprečja naših plač v delovni dobi. Za izračun pokojninske osnove se ne bo več gledalo samo 24 najboljših zaporednih let, ampak celotnih 40 let plačevanja prispevkov, pri tem pa se bo izločilo pet najslabših let.
Preberite tudi: Staranje v Sloveniji: med željo po samostojnosti in negotovostjo dolgotrajne oskrbe
Usklajevanje pokojnin bo, pravijo, bolj sorazmerno, saj bo razmerje med rastjo cen življenjskih potrebščin in rastjo povprečne plače prilagojeno v korist večje vezanosti na inflacijo. Spremembe pokojninskega sistema bodo uvedene postopoma in po določenem prehodnem obdobju. Starostne meje, referenčno obdobje in odmerni odstotek se o predlogu začnejo spreminjati v letu 2028. Nekatere spremembe za najranljivejše kategorije uživalcev pravic pa bodo začele veljati že s 1. januarjem 2026.
Reforma bo v celoti zaključena leta 2045, ko bodo uveljavljene vse spremembe.
Uravnoteženost vzdržnosti in blaginje
Minister za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM) Luka Mesec je poudaril, da so pri snovanju reforme iskali rešitve, ki bi najbolj služile ranljivim skupinam, izboljšale njihove pokojnine in omogočale vzdržnost pokojninskega sistema na daljši rok. »Trudili smo se doseči čim boljše, vendar stabilno razmerje med plačo in pokojnino, ki jo bo posameznik prejemal. Lahko bi naredili popularno reformo, ki prinese maksimalno blaginjo, ne bi pa bila vzdržna več kot par let. Lahko bi naredili reformo odlične vzdržnosti, a bi jo javnost zavračala, ker v njej ne bi videla izboljšanje njihovih pokojnin; in sistem bi se zrušil. Morali smo usklajevati dve nasprotni si strani - tiste, ki zagovarjajo socialno državo, in tiste, ki zagovarjajo, da mora biti pokojninski sistem srednjeročno fiskalno vzdržen. Po dolgotrajnem usklajevanju smo dobili soglasje socialnih partnerjev, se uspeli sporazumeti s predstavniki upokojencev, dobili soglasje šestih od sedmih reprezentativnih sindikalnih central, opozicijo pa uspeli prepričati, da reformi ne nasprotuje. Tako široko podporo smo zbrali, ker smo uspeli uravnotežiti vzdržnost pokojninskega sistema s podaljševanjem starosti in zviševanjem najnižjih pokojnin.«
Preberite tudi: Dolgotrajna oskrba v Sloveniji: ključni izzivi in poti do rešitev
Frančiška Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije, je pri tem poudarila, da je zadovoljna, da so pretehtali njihove zahteve, da se ohrani trdnost 1. pokojninskega stebra: »Nasprotovali smo predlogom o obveznem 2. stebru, saj zaradi nizkih dohodkov nimajo vsi možnost vplačevati vanj.«
V reformi je tudi predvideno, da se bo pokojninski sistem na vsakih pet let preverjal, ali je skladen s časom oziroma razmerami in ali daje predvidene rezultate, po potrebi pa se bodo izvajale korekcije. Tako naj ne bi prihajalo do pretresov pokojninskega sistema oziroma bi ta ostajal stabilen, predvidevajo. »Reformi večina ne nasprotuje, razen posameznikov, ki ne razumejo dobrobiti celotne reforme, ampak jih zanimajo le posamezne točke, oziroma kaj bo prinesla njim osebno. Ugovori in računica, s katero nasprotniki operirajo v javnosti, je neosnovana, gre jim bolj za lastne interese,« še reformo zagovarjata minister Mesec in Igor Feketija, državni sekretar na MDDSZEM.
Pokojninsko varčevanje ali varčevanje na kapitalskem trgu?
Feketija je na posvetu potrdil, da so zadovoljni, da so ohranili trdnost 1. pokojninskega stebra, saj res nimajo vsi možnosti vplačevati v 2. pokojninski steber, kot so bili nekateri predlogi, da bi bilo to obvezno. Preverili so sisteme z obveznim 2. pokojninskim stebrom po Evropi, in da, deluje na Danskem in na Islandiji, v nam bližnji Hrvaški pa je bankrotiral, pravijo. »Mladim je treba dati vzpodbudo, da je pokojninski sistem varen in trden, da je varčevanje v 1. pokojninskem stebru najbolj varna oblika varčevanja, kar bo koristilo tudi njim, ko se bodo upokojili. Tak sistem ne more kar izginiti, v preteklosti je preživel tri državne ureditve, medtem ko je varčevanje na kapitalskem trgu oziroma s pomočjo sodobnih hitrih zaslužkov ob večji krizi lahko v trenutku pogubno.«
Reforma je podprta z izračunanimi učinki
Feketija še pove, da so se pri izračunih postavk pokojninske reforme zanašali na raziskave Inštituta za ekonomsko raziskovanje, kjer so razvili dinamični simulacijski model, ki jim ga po njegovih besedah, potem ko so ga preštudirali, zavidajo tako na Danskem kot na Švedskem. Pri vsaki predikciji model obravnava vrsto podatkov iz vseh mogočih baz (zavoda za socialno delo, zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega zavarovanja itd.) in naredi predikcijo vse tja do leta 2080. Snovalci reforme so v poštev vzeli simulacije le za prvih petnajst let, kolikor približno je življenjska doba ene pokojninske reforme v Sloveniji.
»Raziskava je vsebovala 242 parametrov, za prav vsakega smo preučevali učinke reforme, ti pa morajo biti prikazani vsi skupaj. Vsaka odločitev, ki smo jo sprejeli v reformi, je podprta z izračunanimi učinki tako na višino pokojnine kot na javne finance oziroma ali si to lahko privoščimo. Zavajujoče je predstavljati oziroma kritizirati vsak učinek posebej, kot samostojno težavo, saj je na reformo treba gledati kot na celoto; samo kot celota tudi funkcionira,« je še poudaril Igor Feketija. Dodal je, da so skeptikom reforme pripravljeni predstaviti podrobnosti oziroma učinke reforme ter tako odgovoriti na dezinformacije, ki jih širijo nasprotniki.
Problem nizkih pokojnin je v plačah, ne v pokojninskem sistemu!
Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), takorekoč »varuh« oziroma blagajnik in skrbnik pokojninske blagajne, je dejal, da gre pri reformi za dostojnejše, torej višje pokojnine, ki se doslej niso sistemsko usklajevale, s tokratno reformo pa se bodo. Moti ga, da nasprotniki reforme govorijo, da bo slabo poskrbljeno za delavce in upokojence, medtem ko sam meni, da je reforma najbolj poskrbela prav za najbolj ranljive skupine. Predvsem se bo spremenilo vrednotenje, pokojninska osnova se bo spremenila tako, da bo večina pokojnin višja. »Problem nizkih pokojnin ni v pokojninskem sistemu, ampak v plači, ki jo dobivamo med delovno dobo. Pokojnina je odraz plače oziroma plačanih prispevkov, ki jih mora plačati delodajalec. Socialne korekture, kot je denimo najnižja pokojninska osnova, preprečujejo, da bi bile pokojnine glede na plačane prispevke še nižje,« pojasni Papež.
Preberite tudi: Koliko nas bo stala dolgotrajna oskrba?
Referendum: reforma da ali ne?
Če bo referendum negativen za uresničitev reforme, bo to po Mesečevem prepričanju prva padla reforma, ki je tako za zaposlene kot upokojence ugodna. Prejšnji dve namreč nista bili, leta 2013 so jo delali v krizi pod pritiskom mednarodnih finančnih trgov in evropskih institucij. Če zrušijo to reformo, se bomo o novi glede na stanje v svetu pogajali pod slabšimi pogoji. Referendum bi preprečil, da bi že z novim letom povišali vdovske, družinske in invalidske pokojnine, onemogočil božičnice, najnižje in zagotovljene pokojnine se ne bi zvišale …
Zvišanje dejanske starosti ob upokojitvi bo pomenilo višje razmerje med delovno aktivnimi in upokojenimi in kot trdijo snovalci reforme izboljšanje vzdržnosti sistema. Na izbiro je, da se kot družba dogovorimo, da bomo s postopnim uveljavljanjem do leta 2035 delali dve leti dlje, kar uvaja ta reforma, ali pa gremo v nižanje pokojnin oziroma se raje dogovorimo, da bomo v pokojninski sklad prispevali več. Trenutno vsak zaposleni da četrtino plače v pokojninski sistem, vprašanje pa je, ali bi bili ob današnji demografski sliki pripravljeni dati tretjino? Ali pa smo pripravljeni raje delati nekoliko dlje? V vsakem primeru gre za medgeneracijsko solidarnost, tako za sedanjo generacijo upokojencev kot za prihodnjo!