Nova realnost oskrbe starejših: manj kadra, več tehnologije

Dr. Mitja Luštrek, vodja Odseka za inteligentne sisteme na Institutu Jožef Stefan (IJS), je prepričan, da sodobne tehnologije vsekakor lahko olajšajo oskrbo starejših.

Zaenkrat najbolj razširjena in obetavna uporaba je spremljanje oskrbovancev s pomočjo senzorjev in kamer. Ti sistemi lahko zaznajo nevarne situacije, kot so padci, poskusi vstajanja iz postelje ali nenadne spremembe v vedenju, umetna inteligenca pa podatke analizira in na odklone od normalnega pravočasno opozori osebje. Pri tem se vse pogosteje uporabljajo tudi infrardeče kamere, ki ponoči delujejo učinkovito, hkrati pa zaradi manjše količine podrobnosti bolje varujejo zasebnost.

Preberite tudi: Za sistem dolgotrajne oskrbe veliko zanimanja, moteči pa dolgi postopki in kadrovske težave

Več časa za ljudi in manj za papirje

Pomembno področje, kje bi umetna inteligenca lahko prišla zelo prav, je tudi administracija. Lahko pomaga pri vodenju evidenc, pisanju poročil, pripravi zdravstvene dokumentacije ter optimalnem razporejanju dela in drugih administrativnih opravil. Te zaposlenim praviloma vzamejo veliko časa, a niso neposredno povezane z oskrbo.

Prav tu se skriva ena največjih prednosti uporabe tehnologije: pridobimo več časa za oskrbo in druženje z ljudmi, manj pa ga porabimo za urejanje papirjev. Umetna inteligenca je namreč računalniško razvit sistem, ki lahko opravlja naloge, za katere običajno potrebujemo človeško inteligenco, in že marsikje nadomešča človeško delo.

Tehnologija oziroma družabni roboti lahko starejšim zaenkrat nudijo le informacije ali družbo, kar je še posebej pomembno pri osamljenosti. Čeprav ne morejo nadomestiti pristnega človeškega odnosa, imajo lahko pomembno dopolnilno vlogo. Bolj sposobni roboti bodo nekoč osebju pri oskrbi starejših lahko bolj izdatno pomagali ali jih celo nadomestili tudi pri fizičnih negovalnih opravilih.

»Umetna inteligenca se v dolgotrajni oskrbi zaenkrat ne uporablja veliko, a se bo to zagotovo spremenilo,« je prepričan dr. Luštrek. Z napredkom tehnologije – predvsem robotike  – bo ta lahko opravljala vedno več nalog.

Dr. Mitja Luštrek, vodja Odseka za inteligentne sisteme na Institutu Jožef Stefan (IJS), Foto: Marjan Verč

Kako bodo to sprejeli oskrbovanci, je sicer težko predvideti, a si sogovornik predstavlja, da bodo robota, ki jim bo vedno na voljo za praktična vsakdanja opravila, kot je na primer umivanje, veseli. Seveda pa jim bo manj všeč, če bodo zaradi tega prikrajšani za človeško družbo. Nujno bo treba najti primerno ravnovesje med tehnološkimi in človeškimi storitvami.

Strah zaradi izgube nadzora ali kompetenc

»V okviru naših projektov v Laboratoriju za informatiko na Fakulteti za računalništvo in informatiko (FRI) Univerze v Ljubljani raziskujemo predvsem, kako lahko digitalne tehnologije starejšim pomagajo živeti bolj varno, samostojno in povezano,« nas pozdravi dr. Damjan Fujs in poudari, da je umetna inteligenca vsekakor zelo dobrodošla in učinkovita nadgradnja oskrbe starejših.

S hipno analizo podatkov, zbranih s pomočjo raznovrstnih senzorjev, lahko umetna inteligenca prepoznava neobičajno dogajanje v obnašanju osebe in napoveduje tveganja. Zmanjšano gibanje, slabši spanec ali spremembe v vedenju lahko nakazujejo zdravstvene težave. To omogoča preventivno ukrepanje, še preden pride do resnega zdravstvenega zapleta.

Preberite tudi: Poklic, ki zahteva srce, ne le znanje: zgodba iz doma starejših

A Fujs opozarja, da uvajanje tehnologije ni samo tehnološki izziv, ampak predvsem družbeni. Starejši so zelo raznolika skupina: nekateri tehnologijo uporabljajo brez težav, drugi pa se je bojijo ali ji ne zaupajo. Strah pred digitalnimi rešitvami je pogosto povezan z občutkom izgube nadzora ali kompetenc.

Zato se na fakulteti posvečajo tudi vprašanjem digitalne pismenosti in varnosti. Projekti, ki jih izvajajo, pomagajo starejšim razumeti tveganja, kot so spletne prevare, ter jih opolnomočiti za varno uporabo tehnologije. To je ključno, saj se vse več storitev seli v digitalno okolje.

Kljub optimizmu pa, kot poudarja tudi dr. Fujs, ostaja jasno: umetna inteligenca lahko prevzame spremljanje, analizo in opozarjanje, ne more pa nadomestiti človeške topline, empatije in presoje. »Pot do uporabe avtonomnih pametnih sistemov bo za digitalno nevešče starejše vsekakor kar velik izziv.«

Dr. Damjan Fujs, Laboratorij za informatiko na Fakulteti za računalništvo in informatiko (FRI) Univerze v Ljubljani. Foto: osebni arhiv

Tehnologija ni čudežna rešitev

»Domače in tuje raziskave neizpodbitno kažejo koristnost uporabe digitalne tehnologije, a moram poudariti, da niso čudežna rešitev; dobro delujejo predvsem v kombinaciji z drugimi oblikami podpore in delujočo socialno mrežo. A tudi digitalne tehnologije niso brez omejitev, med njimi so zanesljivost naprav, dostopnost storitev, pokritost z omrežjem ter vprašanja zasebnosti in ustrezne uporabe pri različnih skupinah starejših oseb,« pa na osnovi raziskav v Centru za družboslovno informatiko na ljubljanski fakulteti za družbene vede (FDV) ugotavlja dr. Simona Hvalič Touzery.

Doda, da tehnologija pomembno izboljša tudi kakovost življenja neformalnih oskrbovalcev, saj jim daje pomirjujoč občutek, da je bližnja oseba na varnem in da bodo hitro obveščeni, če se ji kaj zgodi. Kot je povedala ena od udeleženk v raziskavi: »Lažje diham, bolj sem pomirjena in lažje živim. Ne mudi se ti domov. Če je karkoli narobe, si s pomočjo tehnologije opozorjen!«

Preberite tudi: Zamude pri dolgotrajni oskrbi: informacijski sistem še vedno v razvoju

Na Centru za družboslovno informatiko že dve desetletji proučujejo sprejemanje in učinke uporabe različnih digitalnih tehnologij, med drugim tudi storitev 'nadzora' na daljavo oziroma teleoskrbe. Storitve so lahko zelo preproste, na primer v obliki alarmnega gumba za klic v sili ali detektorja padca, lahko pa vključujejo tudi kompleksnejše funkcionalnosti, kot so senzorji gibanja, sledilniki ali pametne naprave v domu. V ozadju je lahko klicni center ali pa so kot kontaktne osebe vključeni svojci. Danes v Sloveniji obstaja več ponudnikov teleoskrbe, čeprav je trenutno le ena storitev financirana v okviru sistema dolgotrajne oskrbe.

Od 1. julija 2025 dalje je e-oskrba za upravičence v dolgotrajni oskrbi postala brezplačna, sicer pa pri ponudnikih običajno v povprečju stane – odvisno od opreme (zapestnica, detektor padca, senzorji za dim ali vodo) - od 25 do 45 evrov mesečno.

Pomanjkljivosti teleoskrbe

Pri raziskavah o uporabnosti teleoskrbe na FDV ugotavljajo, da so funkcionalnosti, ki jih tovrstna storitev ponuja, pogosto precej osnovne in večinoma niso podprte z umetno inteligenco ter ne naslavljajo vseh potencialnih uporabnikov.

»Na primer: nekomu, ki večino časa preživi doma, povsem zadošča uporaba osnovne storitve e-oskrbe – zapestnica z gumbom za klic v sili in mobilni detektor gibanja, ki sta namenjena uporabi znotraj doma. Oseba, ki želi večjo varnost tudi zunaj doma – na primer na vrtu ali na sprehodu – pa bi potrebovala rešitev, ki omogoča spremljanje in klic na pomoč tudi izven doma. Tu je še ena omejitev: storitve teleoskrbe delujejo v mobilnem omrežju in v kolikor določeno geografsko območje nima pokritosti s signalom, njihova uporaba ni mogoča. V praksi ugotavljamo, da je takšnih sivih lis v Sloveniji kar nekaj,« pojasnjuje dr. Simona Hvalič Touzery. 

Preberite tudi: Dostojno staranje: med željo po domu in realnostjo domov za starejše

Poleg storitve, ki je sofinancirana v okviru dolgotrajne oskrbe, so na voljo tudi druge storitve, nadaljuje sogovornica, vendar so nekatere dostopne le lokalno in ne na ravni države. »Poseben izziv predstavlja tudi organizacija storitev. Velik del teleoskrbe v Sloveniji namreč predvideva, da ima uporabnik bližnjo osebo, ki je pripravljena sprejeti klic v sili. Če takšne osebe nima ali pa ta ne živi dovolj blizu, storitev pogosto sploh ne more koristiti, čeprav bi mu lahko bile zelo v pomoč. Tako se lahko zgodi, da do teleoskrbe ne pridejo prav tisti, ki so najbolj ranljivi.«

Pomembno je tudi, da je tehnologija zanesljiva, da jo ti želijo uporabljati in razumejo, kaj jim omogoča in česa ne, ter da odgovarja dejanskim potrebam uporabnikov. Na primer, za starejšo osebo, ki ima izkušnje s padci ali se jih boji, je lahko že preprost alarmni gumb izjemno pomemben, saj prinese občutek varnosti in zagotovilo, da bo ob padcu pomoč hitro prišla. Za osebo z napredovano demenco bi bila bolj primerna kompleksnejša rešitev, na primer sistem za zaznavanje odtavanja ali senzorji gibanja znotraj doma. »Kolikor ugotavljamo v naših raziskavah, takšnih rešitev ne ponuja nobeno slovensko podjetje. Za lastno uporabo jih je seveda mogoče enostavno naročiti prek spleta, pri čemer pa moramo biti zaradi goljufivih ponudnikov previdni,« še pojasnjuje sogovornica.

Infografika: Kako tehnologija spreminja oskrbo starejših

Roboti zmanjšajo potrebo po jemanju zdravil

V oskrbo starejših oseb postopoma prihajajo tudi socialni roboti oziroma inteligentni roboti s človeškimi ali živalskimi značilnostmi. V nekaterih državah, zlasti v Aziji, pa tudi v delu Evrope, jih že uporabljajo za druženje, podporo pri komunikaciji ali izboljšanje psihičnega počutja starejših oseb.

V Sloveniji se v domovih za starejše že pojavljajo preprosti robotski hišni ljubljenčki, namenjeni predvsem izboljšanju počutja stanovalcev. »V raziskavi med študenti in medicinskimi sestrami smo ugotovili, da je do teh robotov klima v družbi oziroma med uporabniki še precej negativna. Medicinske sestre, ki jih uporabljajo, ali pa so bile priča uporabi, nanje gledajo precej bolj pozitivno. Kot je povedala ena od sester, so v nekem domu za starejše uvedli robotske mucke in ugotovili, da se je potreba po medikamentozni terapiji (jemanju zdravil) za tretjino zmanjšala,« nam je še povedala dr. Hvalič Touzery.

Socialni roboti

A tudi njen zaključek je, da digitalne tehnologije in umetna inteligenca lahko pomembno podprejo dolgotrajno oskrbo starejših oseb in razbremenijo sistem, vendar ne smejo nadomestiti človeškega stika, temveč ga morajo dopolnjevati in omogočati bolj dostopno, učinkovito in človeku prijazno dolgotrajno oskrbo.

Pri uvajanju digitalne tehnologije oziroma umetne inteligence in robotike v domove za starejše oziroma kot pomočnike oskrbe starejših prevladuje prepričanje, da je pri tem ključnega pomena prav zagotoviti primerno ravnovesje med tehnološkimi in človeškimi storitvami.

_____________________________________________________

Zavod Mojaleta.si izvaja pobudo, ki jo podpira Inštitut za odprto družbo – Sofija in jo sofinancira Evropska unija v okviru projekta Odpornost medijev. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča njihovih avtorjev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije, Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA) ali Inštituta za odprto družbo – Sofija (OSIS). Niti Evropska unija, niti EACEA niti OSIS ne morejo biti odgovorni zanje.