Mi, mlajši smo se na hitrost super hitrih blagajničark, zlasti v diskontih, navadili. Obvezno nakupovanje s vozičkom, treba je imeti tisti 1 evro ker s manjšimi kovanci ne gre. Izdelki letijo na pult s dobro sekundo hitrosti, treba je uporabiti obe roki, da so izdelki še pred plačilom v vozičku.
In kar je najpomembneje, plačevanje s brezstično kartico, ki jo samo prislonimo na terminal.
Starejši pa, vse prevečkrat po starem, običajno s košaro, problem je že zlaganje te košare na kup košar pod zlagalnim pultom. Če to nekako pomagajo rešit tam čakajoč, se zaplete pri zlaganju na blagajni, košara se mora oddat na začetku zlagalnega pulta, ona pa zlaga v tri premajhne vrečke iz blaga. Jaz že zložim vse nakupljeno v voziček, plačam, ona je še vedno tam. Ko bi moral poriniti voziček k odlagalnemu pultu, da se vrsta sprosti, ji še pade konzerva na tla. Prijazno jo poberem, in brez besed odhitim k omenjenemu. Spet druga nezgoda ko starejšemu moškemu pade škatla s nakupljenim na tla, žena ga zmerja, kakšna neroda je! Takih dogodkov je po trgovinah nešteto, blagajničarke brezčutne, komaj to opazijo, za njih je najpomembneje, da čimprej skenirajo nakupljeno, izvedejo plačilo, naslednji prosim!
Normo je treba izpolniti, ker se drugače pri plači pozna, časi socializma, ko si lahko še s trgovko na blagajni v miru poklepetal, so minili.
Zagotovo s staranjem in obnemoglostjo prebivalstva, mnogi ne bodo zmogli nakupov niti v manjših, počasnejših trgovinah, kaj šele v super hitrih diskontih bo njihovih težav na blagajnah vedno več. To zadevo naj bi prevzela nega na domu, ki pa je zasuta s omenjenim, ostanejo še bližnji, sosedi in prostovoljci. Pojavilo pa se bo tudi kar nekaj trgovskih taksisov, ki bodo vse, ki ne zmorejo sami nakupovat, za plačilo peljali do trgovskih centrov, v njihovi družbi ali pa tudi ne, nakupovali, in jih po nakupu peljali domov. To zadevo si bodo lahko privoščili samo tisti ta bogati upokojenci, mi s nizkimi penzijami zagotovo ne.
Pogosto poudajanje zdravega življenjskega sloga, zdrave prehrane in izogibanja stresu, to pomeni samostojno nakupovanje v visoko starost. Kaj pa dementni, ki so pokretni, navidez zdravi, še vozijo avte in živijo doma? Če taki začno zaradi izgube spomina delati kraval na blagajnah, ne najdejo sočutja, prej vrata! Nekaj malega potrpežljivosti do dementnih in težavnih kupcev imajo blagajničarke, a čas je v trgovinah denar.
Rešitev bi bile socialne trgovine, a saj vemo, kako neslavno se je končala Ljubljanska, kjer so nekateri kupci izvajali mobing zaradi višjih cen rednega programa živil in ostalega nad nič krivimi blagajničarkami.
Dobra rešitev spletno nakupovanje hrane in ostalega, a obnemogli tudi tega ne zmorejo, dementni pa lahko naročajo artikle, ki jih ne rabijo.
Težava zmanjšane mobilnosti in psihične zmožnosti starejših naj bi se lajšala predvsem s prostovoljstvom, in pomočjo skupnosti.
Mi, mlajši kupci, pa več kot da poberemo s tal, kar takim ljudem pade, žal ne moremo.
Sreda je na portalu MojaLeta.si rezervirana tudi za kolumne! Pošljite nam svoje misli, svojo zgodbo, kolumno, zapis o čemerkoli in objavili bomo, vam pa podarili lepo nagrado naravne kozmetike Sevilla.
Svojo kolumno pošljite na naslov urednistvo@mojaleta.si, s pripisom Sreda je čas za kolumne! Če bo vaša kolumna objavljena, prejmete izdelek naravne kozmetike Sevilla..