Veliko hladilnikov ima dva predala – eden je namenjen sadju in ima nižjo vlažnost, drugi zelenjavi in ima višjo vlažnost. Sadje in zelenjava naj bosta shranjena ločeno, ker določeni plini (na primer etilen) pospešujejo zorenje in kvarjenje.
Kako pravilno shraniti različne vrste zelenjave in sadja
Listnata zelenjava (solata, špinača, ohrovt)
Po nakupu odstranite odvečno vlago – le rahlo jo popivnajte s papirnato brisačo. Nato zelenjavo zavijte v suho brisačo ali papir in jo zaprite v vrečko ali škatlo. Tako ostane hrustljava in sveža do enega tedna.
Paradižnik
Najbolje ohranijo okus, če ga hranimo pri sobni temperaturi, ne v hladilniku. Hlad jih namreč naredi mokaste in brez pravega okusa. Šele ko so narezani, jih pokrijemo in shranimo v hladilniku.
Avokado
Trd in zelen avokado naj dozoreva pri sobni temperaturi. Ko potemni in se malo zmehča, ga prestavimo v hladilnik – tam ostane svež še približno pet dni. Če uporabimo le polovico, jo položimo obrnjeno na krožnik, pokapamo z nekaj olivnega olja, pokrijemo s folijo in shranimo v hladilnik.
Preberite tudi: Kako lahko INGVER vzgojite sami doma?
Brokoli
Hranimo ga neopranega, v odprti vrečki v predalu za zelenjavo. Tako zdrži približno teden dni. Če oveni, mu odrežemo spodnji del stebla in ga postavimo v kozarec z malo vode – čez noč se osveži.
Krompir, sladki krompir in druge gomoljnice
Najdlje zdržijo na hladnem, suhem in temnem mestu – na primer v shrambi ali omari. Hladilnik jim ne ustreza, saj jih naredi vodenaste.
Čebula
Naj bo shranjena ločeno od krompirja in drugih gomoljnic, saj oddaja pline, ki pospešijo kalitev in kvarjenje. Naj bo v suhem, temnem prostoru, nikoli v plastični vrečki brez zraka.
Sveža zelišča in mlada čebula
Najbolj sveža ostanejo, če jih postavimo v kozarec z malo vode – kot šopek rož. Nato jih rahlo pokrijemo z vrečko, ki jo zataknemo okrog kozarca. Vodo menjamo vsak dan.
Bazilika
Če je bila v trgovini v hladilniku, jo doma prav tako shranimo v hladilniku. Če pa jo kupimo na tržnici, jo hranimo pri sobni temperaturi – v kozarcu z vodo na kuhinjskem pultu. Nikoli je ne pokrivamo s folijo, saj se hitro zmede in splesni.
Preberite tudi: Pozor, nikar več ne pogrevajte teh živil!
Zamrzovanje in priprava za kasneje
Ko vidimo, da ne bomo porabili vse zelenjave ali sadja, je bolje, da ga pravočasno zamrznemo, kot da ga zavržemo.
-
Banane: lahko zamrznemo cele, narezane ali z lupino. Odlične so za smoothije ali peko.
-
Špinača in blitva: najbolje, da jo hitro blanširamo (na kratko pokuhamo), ohladimo in zamrznemo.
-
Bučke: na kratko jih poparimo, ohladimo in nato zamrznemo – ohranijo barvo in okus.
-
Zimska zelenjava in gomolji: krompir, buče in korenje lahko najprej spečemo v pečici, nato ohladimo in zamrznemo – pozneje jih le pogrejemo.
-
Ostanki iz pločevink (npr. paradižnikova mezga, kokosovo mleko): prelijemo jih v modelčke za led, zamrznemo in kasneje dodajamo jedem po potrebi.
Uporabite vse dele
-
Por: zeleni zgornji deli niso za v smeti – odlični so za zelenjavno jušno osnovo.
-
Korenje: liste lahko uporabimo kot dodatek juham ali jih posušimo in prihranimo kot začimbo.
-
Steblo brokolija: trši del postrgamo in narežemo – pečen ali kuhan je odličen.
-
Zelišča (peteršilj, koriander): tudi stebla so polna okusa – uporabimo jih pri kuhanju juhe, rižot, omak.
-
Sladki krompir: iz mladih poganjkov lahko vzgojimo novo rastlino v lončku.
Preberite tudi: Ne zavrzite jabolčnih olupkov, koristno jih porabite
Zakaj se splača vložiti malo truda?
Ko sadje in zelenjavo shranimo pravilno, s tem prihranimo denar, ohranimo več vitaminov in okusov, hkrati pa spoštujemo hrano, ki smo jo kupili ali pridelali.
Z nekaj navadami – kot so pravilno shranjevanje, suha brisača v hladilniku in uporaba tudi tistih delov rastline, ki bi sicer šli v smeti – lahko precej zmanjšamo količino hrane, ki jo zavržemo.
Povzeto po Seniorsguide.com