Minister Janez Cigler Kralj izpostavlja: Medgeneracijsko sodelovanje moramo krepiti na vseh področjih.
Projekt je osredotočen na medgeneracijsko sodelovanje na delovnem mestu, pri čemer o pomenu medgeneracijskega sodelovanja s svojimi aktivnostmi nagovarja najširši spekter deležnikov, to je od delodajalcev, do vseh zaposlenih oziroma delovno aktivnih prebivalcev Slovenije, do študentov in dijakov, ki bodo šele vstopili na trg delovne sile. Obširna komunikacijska kampanja bo spodbujala k preseganju konfliktnih situacij, ki se pojavljajo med delodajalci, starejšimi in mlajšimi zaposlenimi. »Medgeneracijsko sodelovanje moramo krepiti na vseh področjih. Kot minister pristojen za delo, dajem velik poudarek krepitvi medgeneracijskega sodelovanja na delovnem mestu, saj krepi osebno zadovoljstvo vseh zaposlenih, nas motivira in nenazadnje pripomore k širšemu družbenem in gospodarskem razvoju. Ključna prioriteta mojega dela je zatorej odziven trg dela, ki upošteva interese in koristi vseh generacij. Vsi smo med seboj povezani in soodvisni,« je ob pričetku kampanje izpostavil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj.
Zaživelo je spletno mesto Sodelovalnica.si
V okviru kampanje je kot osrednja informacijska točka projekta zaživelo spletno mesto Sodelovalnica.si. V prihodnje bodo izvedene delavnice za osnovne, srednje šole in tudi zaposlene na temo medgeneracijskega sodelovanja. Projekt bo spodbujal promocijo dobrih praks skozi oglaševanje, v prispevkih, na dogodkih in družbenih omrežjih. V okviru projekta bo zasnovan tudi natečaj za podelitev priznanja MEGA delodajalcem z dobrimi praksami s področja medgeneracijskega sodelovanja.
Mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS: “Na trgu dela so danes prisotne štiri generacije.”
Ob začetku projekta Mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS pojasnjuje pomen sodelovanja v medgeneracijskih ekipah: »Na trgu dela so danes prisotne štiri generacije. Delodajalci se moramo zavedati razlik in podobnosti, prednosti in pomanjkljivosti med njimi, da lahko posameznike različnih generacij uspešno povezujemo v čim boljše ekipe. Da prepletanje znanja in modrost bolj izkušenih z energijo in svežimi pristopi mlajših daje dobre rezultate, praksa nenehno potrjuje, v razmerah novih tehnologij pa se je prvič zgodilo, da je mlajša generacija prevzela tudi vlogo mentorjev starejšim. Zato podpiramo projekte, ki ozaveščajo o pomenu vseh posameznikov in pomagajo gospodarstvu pri razvoju kadrov vseh generacij.«
Branko Meh, predsednik OZS, izpostavlja ključno vlogo prenosa znanja med generacijami v obrti in podjetništvu: »V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije temi medgeneracijskega sodelovanja že vrsto let posvečamo posebno pozornost. Izobražujemo mojstre, ki predajajo svoje znanje in izkušnje mlajšim generacijam, obenem pa članom pomagamo pri uspešnem prenosu podjetja na mlajše generacije. Oboje je izjemnega pomena, saj se mladi v Sloveniji vse manj odločajo za poklicno pot v obrti in podjetništvu, pri prenosu dejavnosti na naslednike pa propadeta kar dve tretjini družinskih podjetij. Obstoj številnih podjetij je torej odvisen prav od uspešnosti medgeneracijskega sodelovanja. Tudi zato smo pristopili k projektu Vsi zmagujemo, ko sodelujemo, saj menimo, da moramo vsi deležniki na tem področju postoriti še veliko.«
Slovenska raziskava: Starejšim delavcem pripisujejo lastnosti, kot so zanesljivost, znanje, izkušenost, mentoriranje in deljenje znanja.
Za spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja v delovnem okolju bo pod okriljem projekta potekalo več aktivnosti. Kot prva v nizu je avgusta 2020 potekala raziskava javnega mnenja Medgeneracijsko sodelovanje na delovnem mestu, ki jo je izvedla družba Aragon na spletnem panelu Plusplet. V raziskavi je sodelovalo 605 anketirancev v starosti od 20 do 70 let, od tega 379 zaposlenih oseb. Struktura vzorca po spolu, starosti in regiji ustreza splošni populaciji.Med ključnimi ugotovitvami raziskave so:
• Po mnenju vseh anketirancev so za ljudi v starostni skupini 31–45 let značilne kreativnost, pripravljenost na učenje, ambicioznost, učinkovitost, in prilagodljivost. Starejšim delavcem 46–55 let pripisujejo lastnosti, kot so zanesljivost, znanje, izkušenost, mentoriranje in deljenje znanja.
• Velika večina vprašanih meni, da imajo uspešna podjetja učinkovit sistem prenosa znanja in veščin s starejših na mlajše (72 %). Odstotek tistih, ki trdijo, da je prenos učinkovit tudi v obratni smeri, torej z mlajših na starejše, je bistveno nižji (47 %).
• Splošno zadovoljstvo z delovnim okoljem je pri starejših in mlajših zaposlenih podobno – približno 40 % jih je zadovoljnih ali popolnoma zadovoljnih.Sobivanje različnih generacij lahko predstavlja prednost, saj pripomore k bolj dinamičnemu in konkurenčnemu delovnemu okolju z višjo stopnjo zadovoljstva med zaposlenimi. Na delovnih mestih se danes srečujejo različne generacije z različnimi izkušnjami, znanji in odgovori na delovne izzive. Za uspešno sodelovanje pa je pomembno usmerjeno usklajevanje njihovih vrednot, prepričanj in pričakovanj, kar je svojevrsten izziv.