Znanka mi je ogorčena pripovedovala, kako je bilo, ko je obiskala bolnega očeta v bolnici. Mirno sta se pogovarjala, potem pa je prišla neka daljna sorodnica, s katero so se zelo redko srečevali, in začela precej glasno javkati: "Joj, kaj bolezen naredi iz človeka. Saj ga skoraj ne bi spoznala." Nihče ji ni odgovoril, ona pa je s svojimi komentarji kar nadaljevala. Še sreča, da je kmalu odšla. Znanki je bilo hudo, da je oče moral vse to poslušati. Gotovo ni lahko obiskovati hudo bolne in nič čudnega ni, če človek večkrat ne ve, kaj bi rekel. Najprej je treba dobro premisliti. ali bo ta človek, s katerim se tako redko srečuješ, tvojega obiska res vesel. Potem pa je treba vedeti, da ne moreš kar pred bolnikom razpravljati o tem, kako slab je videti. To še zdaleč ne pomeni, da se mu moraš lagati, kak dobro izgleda, gotovo pa ni na mestu, da mu razlagaš, kako slab je videti. Takšnih obiskov bolnik res ne potrebuje. To seveda ne velja samo za obske v bolnici, ampak tudi povsod drugod. Tudi če bolnika kje slučajno srečaš. moraš biti previden, kaj mu rečeš. Morda samo to, da si vesel, da ga vidiš.
Zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka Metka Klevišar kljub upokojitvi še dandanes ostaja aktivna, pomaga ljudem, se z njimi pogovarja in odgovarja na najtežja življenjska vprašanja. Pravi, da bi se o smrti morali bolj pogosto pogovarjati.
Več boste našli tukaj.