V zadnjem času res vedno manj pišemo pisma, pa se je treba zavedati da so prav pisma igrala zelo veliko vlogo v naših življenjih. Včasih je laže kaj napisati kot povedati, za vse tiste, ki so živeli vsak na svojem koncu, pa je bil to edini način komunikacije. Danes je čisto drugače, saj imamo na voljo telefone in mnoge video povezave. Mnogi imajo shranjenih veliko pisem, svojih ali svojih prednikov in to je pravo bogastvo. Poleg tega pa je še ena vrsta pisem, ki imajo tudi svojo vlogo. To so neodposlana pisma. Zase moram reči, da jih nimam. Sem se pa pogovarjala z mnogimi, ki so mi pripovedovali, kako so v neki življenjski situaciji čutili, da morajo z nekom spregovoriti o svoji stiski, pa v tem trenutku ni bilo nikogar, ki bi jih poslušal. Tako so svojo stisko dali na papir, pri tem pa so jo morali jasno oblikovati in to je bilo najpomembnejše, Že s tem, ko so jo jasno oblikovali, je stiska pogosto postala manjša. Pisma niso odposlali, so ga pa mnogi shranili. Pisanje pisem ima v našem življenju sploh veliko vlogo, dragoceno je za tistega, ki piše, in za tistega, ki ga dobi. Ne vem pa, kako bomo čez nekaj časa presojali elektronsko pošto.
Zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka Metka Klevišar kljub upokojitvi še dandanes ostaja aktivna, pomaga ljudem, se z njimi pogovarja in odgovarja na najtežja življenjska vprašanja. Pravi, da bi se o smrti morali bolj pogosto pogovarjati.
Več boste našli tukaj.