Število bolnikov s sladkorno boleznijo v Sloveniji strmo narašča. V letu 2014 je bilo pri nas 104.550 bolnikov s sladkorno boleznijo, ki so prejemali zdravila za zniževanje krvnega sladkorja. Še posebej narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je po večini povezano s staranjem prebivalstva in neugodnimi spremembami v življenjskem slogu, zaradi česar naraščujoči trend pričakujemo tudi v prihodnje. Zato je zelo pomembna promocija zdravja in zdravega načina življenja v populaciji. Sladkorno bolezen tipa 2 lahko preprečimo ali odložimo na kasnejše obdobje, pri čemer je izjemno pomembno zgodnje prepoznavanje in pravočasno zdravljenje. Tako lahko preprečimo kasnejše zaplete v razvoju bolezni.
V Sloveniji se glede na podatke zbirke zdravil na recept število prejemnikov zdravil za sladkorno bolezen vsako leto poveča za 3 % (približno 2.500 oseb). Po podatkih raziskave EHIS pa je med osebami, starimi 15 let in več, v letu 2014 ocenjena prevalenca sladkorne bolezni 6,9 % prebivalcev (interval zaupanja: 6,3–7,6 %). Leta 2014 je bilo v Sloveniji 104.550 bolnikov s sladkorno boleznijo, ki so prejemali zdravila za zniževanje krvnega sladkorja.
Tudi podatki Raziskave o zdravju in vedenjskem slogu, ki jo je NIJZ izvedel med leti 2001–2012 na prebivalcih Slovenije, starih 25 do 64 let, kažejo na porast sladkorne bolezni. Visoko ali zelo visoko tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2 v prihodnjih 10 letih je bilo po modelu FINDRISK ugotovljeno pri 28 % vprašanih, starih 55–64 let. V tej starostni skupini je sladkorna bolezen pri moških v porastu in je skoraj dvakrat pogostejša, kot pri ženskah. Med bolniki s sladkorno boleznijo ima 69 % zvišan krvni tlak, 67 % dislipidemijo, 41 % debelost, kadilcev pa je 19 %. Tretjina bolnikov se ne prehranjuje v skladu s priporočili in le polovica je dovolj telesno dejavnih. Delež debelosti med odraslimi leta 2012 pa je znašal 17,4 %. Prav nezdrave izbire življenjskega sloga, ki prispevajo k nastanku sladkorne bolezni, zlasti nezdravo prehranjevanje, čezmerna hranjenost in debelost ter nezadostna telesna dejavnost, so imele v tem obdobju trend naraščanja.
Sladkorna bolezen v Sloveniji leta 2014
- 104.550 bolnikov s sladkorno boleznijo je prejemalo zdravila za zniževanje krvnega sladkorja
- 28,3 milijona evrov za zdravila za zniževanje krvnega sladkorja
- 16,2 milijona evrov za medicinske pripomočke za zdravljenje sladkorne bolezni
- 35.400 bolnikov je naredilo preko 25 milijonov meritev krvnega sladkorja.
Po podatkih Katedre družinske medicine Medicinske fakultete v Ljubljani je bila decembra 2014 v mrežo vključenih že več kot polovica vseh ambulant družinske medicine v Sloveniji, skupaj 435 referenčnih ambulant družinske medicine, ki so skrbele za 802.356 opredeljenih oseb. V letu 2015 pa deluje že 600 referenčnih ambulant, ki v svoje programe preprečevanja, zgodnjega prepoznavanja in kompleksne oskrbe zajemajo skupaj slabo polovico oziroma 50.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, za katere v skladu z enotnim protokolom obvladovanja sladkorne bolezni tipa 2 skrbijo timi družinske medicine (specialist splošne/družinske medicine, diplomirana medicinska sestra/tehnik in srednja medicinska sestra/tehnik).
Promocija zdravja in opolnomočenje bolnikov
Krovni cilji Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020 so zmanjšanje pojavnosti sladkorne bolezni tipa 2, njeno preprečevanje in odložitev pri osebah z velikim tveganjem, povečanje možnosti za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni ter zmanjšanje zapletov in umrljivosti zaradi sladkorne bolezni. Zato tudi usmeritve Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015–2025 podpirajo sistemske spremembe v zdravstvu. Namen je oblikovanje zdravstvene oskrbe, ki je bolj prijazna do promocije zdravja oziroma preprečevanja kroničnih bolezni ter bolnika s kompleksnimi kroničnimi boleznimi in stanji, ki poleg zdravstvene oskrbe potrebuje tudi socialno podporo. Promocija zdravja v populaciji je namreč zelo pomembna, najuspešnejši pa so sistemski ukrepi. Pri tem se morajo programi promocije zdravja od informiranja bolnika preusmeriti v krepitev njegovih sposobnosti, zato je pomemben cilj Nacionalnega programa tudi opolnomočenje bolnikov. Gre za proces, ki omogoča osebam povečati nadzor nad lastnim življenjem in krepi njihovo zmožnost, da ukrepajo v zvezi z zanje pomembnimi zadevami. Proces opolnomočenja spreminja tradicionalne odnose med bolnikom in zdravstvenim strokovnjakom. Oskrba tako ni več usmerjena v "narediti nekaj za bolnika", ampak v "narediti nekaj skupaj z bolnikom. Konkretnejšo razpravo o opolnomočenju je spodbudil razvojni projekt laičnih svetovalcev, v okviru katerega bodo posebej uposobljeni bolniki s sladkorno boleznijo z ostalimi bolniki delili svoje izkušnje in znanja, v dogovoru z zdravnikom. Na ta način bodo pripomogli k boljšemu obvladovanju sladkorne bolezni, povečevanju opolnomočenja bolnikov, predvsem pa nudenju opore pri vztrajanju v učinkoviti samooskrbi. Edukacija bolnikov ima pri njihovemu opolnomočenju pomembno vlogo. Vizija je razširitev obstoječih dobrih praks in dogovor o modelu oskrbe, ki bo vsem bolnikom zagotavljal enak dostop do ustrezne edukacije. Dobrodošli so tudi programi, ki bi bili namesto v posameznika usmerjeni v skupine oseb z velikim tveganjem za sladkorno bolezen. NIJZ zato v okviru projekta Skupaj za zdravje v sodelovanju z Zbornico zdravstvene nege in Kliničnim oddelkom za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Internih klinik UKC Ljubljana pripravilja in testira edukacijske programe za osebe z velikim tveganjem za slakdorno bolezen tipa 2, ki se bodo izvajali v Centrih za krepitev zdravja. Razviti so tudi programi za edukacijo bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, v katere se poleg diplomirane medicinske sestra iz Centra za krepitev zdravja vključujejo tudi sestre edukatorke, ki delujejo na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti, zdravnik in lekarniški farmacevt.