Se je tudi vam že zgodilo, da ste kupili hrenovke, iz katerih je po kuhanju odstopil ovoj, za katerega niste bili prepričani, če je užiten?
Na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) smo preverili, kdaj je ovoj hrenovke užiten in kdaj ne oziroma na kaj moramo biti posebej pozorni pri nakupu hrenovk ter drugih kloblas, ki so ovite v ovoj.
Če ovoj ni užiten, mora to biti označeno na embalaži!
Slovenci smo navajeni, da so hrenovke (iz rdečega mesa ali perutninske) in njim podobne barjene (pasterizirane) klobase ovite v užiten ovoj, lahko pa so tudi brez njega.
Toda, pozor: ovoj je lahko tudi umeten in neužiten!
"Pravilnik o kakovosti mesnih izdelkov in mesnih pripravkov (Uradni list RS, št. 58/17) pravi, da so mesni izdelki (tudi barjene klobase kot sta hrenovka ali kranjska klobasa) lahko v naravnem (iz prebavnega trakta klavnih živali) ali umetnem (kolagenske, plastične, kovinske) ovoju," pojasnjujejo na ZPS in dodajajo:
"Vendar pa Uredba EU o informiranju potrošnikov o živilih (Uredba 1169/2011) določa, da če ovoj za klobase ni užiten, mora to biti označeno."
Proizvajalec mora torej na deklaraciji med drugimi obveznimi navedbami navesti tudi to, da tak umetni ovoj ni primeren za zaužitje in ga je treba pred kuhanjem ali takoj po njem odstraniti.
Previdno: hrenovk v umetnem ovoju ne smete peči!
Hrenovk ali drugih barjenih klobas v umetnem, neužitnem ovoju prav tako ne smemo peči v pečici ali v ponvi, ker se ovoj lahko začne topiti in izločati zdravju škodljive snovi.
"Potrošnikom zato svetujemo, da pred nakupom prehranskega izdelka, ki ga ne poznajo, vedno preberejo deklaracijo živila in se tako seznanijo ne samo s sestavinami in hranilno vrednostjo, ampak tudi z vsemi opozorili o morebitnih nevarnostih, pa naj bodo to alergeni ali neužitne ovojnine hrenovk," svetujejo na spletni strani ZPS.