O škodljivih posledicah uživanja sladkih pijač so spregovorili tudi predstavniki nevladnih organizacij. Tako strokovnjaki UKC Ljubljana kot predstavniki nevladnih organizacij obžalujejo umik zakona, ki bi uvedel trošarine za sladke pijače.
Prof. dr. Nataša Fidler Mis, univ. dipl. inž. iz KO za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Pediatrične klinike UKC Ljubljana je povedala: »Prekomerno pitje pijač z dodanim sladkorjem je škodljivo za otroke, mladostnike in odrasle, tako za tiste s prekomerno telesno maso kot tiste z normalno telesno maso. Najbolj ranljiva skupina so otroci in mladostniki ter nosečnice in doječe matere.
Raziskava Pediatrične klinike o prehrani slovenskih adolescentov (2.864, iz 10 regij Slovenije, starost: 15-16 let) je pokazala, da je vnos pijač z dodanim sladkorjem je znašal v povprečju 684 ml/dan pri fantih, 715 ml/dan pri dekletih in bil višji kot uživanje mleka in mlečnih izdelkov skupaj (513 g/dan pri fantih, 479 g/dan pri dekletih). Pijače z dodanim sladkorjem so prispevale 9% dnevnega energijskega vnosa pri fantih (274 kcal/dan) in 10% dnevnega energijskega vnosa pri dekletih (231 kcal/dan). Otroci prejemajo sladke pijače v večini slovenskih šol. Umik sladkih pijač iz jedilnika in ozaveščanje imata ugodne učinke na zmanjšanje pitja pijač z dodanim sladkorjem pri otrocih, kar je pokazal naš projekt »Voda zmaga«, ki smo ga izpeljali na štirih osnovnih šolah. Rezultati HBSC študije v kateri je sodelovalo 38 evropskih držav in Združene države Amerike (ZDA) so pokazali, da so slovenski 15-letniki na povsem na vrhu glede na pogostost pitja sladkih pijač, 11-letniki na drugem, 13-letniki pa na tretjem mestu.
Nedavna študija, ki smo jo opravili na Pediatrični kliniki v sodelovanju z Biotehniško fakulteto v okviru projekta »Moje mleko« na vzorcu 162 nosečnic in doječih mam iz Ljubljane in okolice je pokazala, da popijejo nosečnice v povprečju 384 ml pijač z dodanim sladkorjem/dan (102 kcal/dan, 5% energijskega vnosa), doječe matere pa 488 ml/dan (114 kcal/dan, 5% energijskega vnosa), kar je skrb vzbujajoče. Gre za sladkor v tekoči obliki, ki je najbolj škodljiva oblika kalorij.«
Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Interne kinike UKC Ljubljana je poudaril: »Debelost, ki je eden glavnih rizičnih dejavnikov za nastanek sladkorne bolezni, je v Sloveniji v porastu zaradi načina življenja in tudi zaradi prekomernega uživanja sladkih pijač. V Sloveniji je več kot 140 000 oseb s sladkorno boleznijo tipa 2. Gre za kronično neozdravljivo bolezen, ki ne samo da stane, ampak bolniku izrazito zmanjša kvaliteto življenja in prinaša kronične zaplete. Evropska študija, ki je bila objavjenja v vodilni evropski reviji za diabetes in je potekala v osmih državah po Evropi na zelo velikem vzorcu, je pokazala, da pitje sladkih pijač za 22 odstokov poveča tveganje za pojav sladkorne bolezni. Razvite države so že spoznale, da je to resen problem in so ga ustrezno z obdavčitvijo zajezile.«
Doc. dr. Primož Kotnik, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike UKC Ljubljana je povedal: »Pandemija debelosti in zapletov debelosti je realnost. Žal se s tem problemom intenzivno srečujemo tudi pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji. Pitje pijač z dodanim sladkorjem je znanstveno dokazano povezano s čezmerno prehranjenostjo. Intervencije, ki vodijo v zmanjšan vnos teh pijač, so povezane z zmanjšanjem čezmerne prehranjenosti. Ob tem je treba poudariti tudi na škodljiv vpliv sladkorja, ki se nahaja v pijačah z dodanim sladkorjem, na razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in zapletov le te. Z vidika spodbujanja zdravega življenjskega sloga, ki vodi v dolgo in predvsem kakovostno življenje, je torej glede na danes znane znanstvene dokaze treba takoj zmanjšati vnos pijač z dodanim sladkorjem pri vseh prebivalcih Republike Slovenije in še posebej pri otrocih in mladostnikih.«
»Pitje sladkanih pijač ne vpliva samo na debelost in sladkorno bolezen, ampak tudi na nastanek kariesa,« je opozoril dr. Rok Kosem, dr. dent. med., vodja Centra za otroško in preventivno zobozdravstvo Stomatološke klinike UKC Ljubljana.
Prim. Matija Cevc, dr. med., s Kliničnega oddelka za žilne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije je ocenil, da se z umikom zakona, ki bi uvedel trošarine na sladkane pijače, ponavlja zgodba, ki smo jo že doživeli pri tobačni industriji.
»Upam, da zamisel o uvedbi tovrstnih trošarin ne bo zamrla. Slovenci smo na prvem mestu po debelosti tistih, ki doživijo srčno kap. Ob tem pa so tudi najbolj informirani, kako to preprečiti, a se ne odločijo za spremembo življenjskega sloga. Raziskave kažejo, da povprečno Slovenci s sladkorjem užijejo kar 20 odstotkov dnevnega vnosa energije, priporočeno je manj kot pet odstotkov. Naše telo za to ni narejeno!« je opozoril prim. Matija Cevc, dr. med., in dodal, da se na Interni kliniki UKC Ljubljana dnevno ukvarjajo z zapleti zaradi sladkorne bolezni, kot so amputacije okončin.
Mihaela Lovše, višja med. sestra, univ. dipl. org., predstavnica Nacionalne vsebinske mreže s področja javnega zdravja, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo in odgovorni vodja vsebinske mreže nevladnih organizacij na področju zdravja v RS je poudarila: »Program vsebinske mreže, pod nazivom ""NVO varujejo naše zdravje", vključuje tudi medijsko kampanjo za implementacijo EU direktive (revizija direktive tobačnih izdelkov), h kateri smo doprinesle slovenske in mednarodne NVO in delovanje fundacije iz naslova višanja trošarin na tobak, alkohol in sladke pijače. Namen medijske kampanje in prizadevanje slovenskih NVO s področja zdravja je preusmeritev sredstev iz naslova trošarin (tudi za sladke pijače) v preventivno delo NVO na področju zdravja. »