Številke so presenetile vse: po sedmih letih bi bila zdravstvena blagajna bogatejša za 115 milijard dolarjev. Prehranska dopolnila z največ finančnega učinka so: omega 3, folna kislina, C vitamin, vitamina B6 in B12, rastlinski streoli, polifenoli, prehranske vlaknine (za srce in ožilje), krom pikoliat (za sladkorno bolezen), lutein in zeaksantin (za težave z očmi), kalcij, magnezij, vitamin D (za kosti).
Za raziskave 300 milijonov na leto
Ameriški Inštitut za javno zdravje za financiranje raziskav na področju prehranskih dopolnil letno nameni 300 milijonov dolarjev. Največ denarja gre za raziskovanje vplivov naravnih prehranskih dodatkov na raka (61 odstotkov), na bolezni srca in ožilja (47 odstotkov) ter na žensko reproduktivno zdravje (38 odstotkov). Razvoj prinaša tudi orodja za pripravo personaliziranih formul, ki omogočajo posamezniku prirejen režim jemanja. Bazirajo na genskih testih in/ali podrobnih zdravstvenih vprašalnikih.
Vsak tretji uživa prehranska dopolnila
Prehranska dopolnila pa so velik prodajni hit tudi v Evropi. Po njih posega 70 odstotkov odraslih, najbolj popularni pa so multivitamini (uživa jih polovica populacije), vitamin D in omega 3 maščobne kisline (uživa ju vsak tretji) ter kalcij in vitamin C (uživa ju vsak peti). Največja skupina uporabnikov so starejši od 70. let, ki si na ta način pomagajo pri s starostjo povezanih boleznih ter ohranjajo dobro splošno delovanje telesa. Prodaja zelo narašča tudi v starostni skupini 30 do 45 let. Gre za populacijo, ki meni, da je je s pravilnim pristopom moč ohraniti dobro počutje ter preprečiti zbolevanje in ki je v svoje zdravje pripravljena tudi precej vlagati.
Viri:
Nutraceuticals World
National Institutes of Health
Eurostat