Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS iz leta 2010 v Sloveniji pripisujemo kar 39 % smrti posledicam bolezni srca in ožilja. Čeprav se umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja v razvitem svetu v zadnjih desetletjih neprestano znižuje, z zdravim načinom življenja še vedno lahko preložimo nastanek bolezni na kasnejša življenjska obdobja, zmanjšamo telesno težo in podaljšamo življenje (Rolfes in sod., 2002, WHO, 2012 in Hlastan in sod., 2010).
Bolezni srca in ožilja sodijo v skupino kroničnih nenalezljivih bolezni, pri katerih je možno na njihovo zmanjševanje in obvladovanje vplivati že v fazi preden se le te izražajo in ogrožajo naše zdravje. Med najpogostejše bolezni srca in ožilja sodi angina pektoris, ki ji sledita srčni infarkt in možganska kap (Hlastan in sod., 2010).
Nekateri dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja so povezani s starostjo, spolom in gensko predispozicijo in na njih nimamo pomembnega vpliva, obstajajo pa številni dejavniki, ki jih je možno uspešno obvladovati in preprečevati s spremembo življenjskega sloga. Med slednje prištevamo predvsem kajenje, povišan krvni tlak (arterijska hipertenzija) in povišan holesterol v krvi, nizko stopnjo telesne dejavnosti, prekomerno telesno težo in debelost (predvsem trebušni tip debelosti) ter sladkorno bolezen. Tveganje za boleznimi srca in ožilja je še večje, če se omenjeni dejavniki zaradi sinergičnega delovanja pojavijo v obliki metabolnega sindroma (Rolfes, 2002). Pravilna prehrana je pomemben dejavnik za ohranitev in krepitev srčno-žilnega sistema, na drugi strani pa z neustrezno prehrano lahko negativno vplivamo na njihovo pojavnost. Med direktne dejavnike tveganja, na katere lahko močno vplivamo s prehrano, sodijo povišan holesterol in sladkor v krvi, povišan krvni tlak, prekomerna telesna teža ter sladkorna bolezen tipa 2 (Hlastan in sod., 2010).
Po nekaterih podatkih naj bi kar 80 % bolezni srca in ožilja pripisovali povišanemu krvnemu tlaku, kajenju in povišanemu holesterolu, pri čemer je povišan krvni tlak najpomembnejši neposredni vzrok smrti. Visok krvni tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo sta neposredno odvisna od previsokega vnosa soli, nizkega vnosa kalija, nezadostnega uživanja zelenjave in sadja, čezmernega uživanja alkohola, previsoke telesne teže in nezadostne telesne dejavnosti (WHO, 2006).
Rezultati raziskave »Z zdravjem povezan vedenjski slog 2001, 2004 in 2008« kažejo na nezdravo prehranjevanje prebivalcev Slovenije, saj med drugim neredno uživamo zajtrk in si časovno neustrezno razporejamo obroke preko dneva. Delež oseb, ki nikoli ne uživajo zajtrka, narašča. Prebivalci Slovenije uživamo tudi prevelike količine zdravju škodljivih maščob in soli, čeprav se je odstotek udeležencev v raziskavi, ki hrano pri mizi vedno dosolijo od leta 2001 do 2008 zmanjšal z 2,3 % na 1,3 %.
Velik javno-zdravstveni problem na področju prehranjevanja predstavlja tudi nezadostno uživanje sadja, predvsem pa zelenjave, kar je značilno za vse regije v Sloveniji.
Rezultati iste raziskave kažejo tudi na trend naraščanja čezmerno prehranjenih in debelih oseb. Največ takih je zopet bolj prisotnih pri predstavnikih spodnjega in delavskega sloja ter tistih z nižjo stopnjo izobrazbe. Z višanjem družbenega sloja se delež čezmerno prehranjenih in debelih zmanjšuje. Opažamo tudi trend porasta debelih oseb v mestnem okolju.
Med slovenskim prebivalstvom največ nezdravega življenjskega sloga in zgodnjih oblik kroničnih bolezni zaznavamo med revnimi in slabše izobraženimi, kar dokazuje, da sta tako revščina, kot neizobraženost največja sovražnika našega zdravja (Hlastan in sod., 2010).