A preden odgovorimo na naslovno vprašanje, raziščimo, kaj konflikt sploh je. Marsikdo ob besedi konflikt pomisli na prepir, kričanje, obtoževanje, na nasilje, sovraštvo, voljo. Zato ji pripiše negativen pomen in se mu na vsak način skuša izogniti. A vendar vse zapisno pravzaprav ni konflikt, temveč le naši načini, na katere skušamo konflikt rešiti, običajno seveda neuspešno.
Konflikt je vsaka situacija, v kateri sta prisotna dva dejavnika: navzkrižje interesov in soodvisnost. Na primer jaz želim zaviti levo, vi pa desno. To je navzkrižje interesov, saj vsak želimo nekaj svojega. Če dodamo temu še soodvisnost, kar pomeni, da lahko zavijem levo, le če na to pristanete tudi vi, in vi lahko zavijete desno, le če na to pristanem tudi jaz, potem smo se znašli v konfliktu. In takrat bomo iskali različne načine, da drug drugega pripravimo do tega, da bi ubral tisto pot, ki se nam zdi prava. Tako boste vi iskali različne načine, da me prepričate v svoj prav in v to, da je treba zaviti desno, jaz pa bom iskala načine, s katerimi bom poskušala doseči, da boste pristali na to, da lahko zavijemo levo.
Za konflikt je značilno tudi to, da v svojem sogovorniku prepoznavamo nekoga, ki nam preprečuje oz. nas ovira pri doseganju svojih ciljev. Če brez vašega privoljenja ne morem zaviti levo, vi pa tega ne daste, vas bom lahko kaj hitro zaznavala kot nekoga, ki me ovira na poti do mojega cilja. In vi boste enako doživljali mene. A vendar se je pomembno zavedati, da ne moj ne vaš osnovni cilj ni onemogočati kogarkoli pri doseganju njegovega cilja, temveč le stremimo k temu, da bi dosegli svoj cilj, za katerega verjamemo, da je dober. Ko sogovornika doživljamo na ta način, je manjša verjetnost, da bomo v njem prepoznali nasprotnika; ugotovili bomo, da smo si zelo podobni. Začeli bomo iskati načine, da konflikt tudi rešimo. Kajti uspešno rešen konflikt prinaša kopico pozitivnih posledic in ob zavedanju teh se prav gotovo ne bomo več spraševali, ali konflikt rešiti ali ne.
Preden nekaj besed namenimo pozitivnim posledicam konflikta, poglejmo, katere nekoliko manj pozitivne posledice prinaša konflikt, ki ga skušamo ignorirati in ga ne rešimo. Prva, ki jo velja omeniti, je kopičenje čustev, ob katerih se ne počutimo prijetno, in dlje ko konflikt skušamo ignorirati, več takšnih čustev bomo občutili. Ta občutja spremljajo tudi misli, v katerih običajno nismo najbolj naklonjeni sogovorniku, s katerim smo v konfliktu, zato se bo intenzivnost čustev le še stopnjevala, s tem pa tudi napetost med sogovornikom in nami.
Več napetosti običajno pomeni tudi manjšo sposobnost učinkovite komunikacije. Razlog za naša občutja, napetost in naraščajoče nezadovoljstvo pripisujemo sogovorniku in izbiramo vedenja, s katerim se od njega oddaljujemo, bodisi v obliki kritiziranja, obtoževanja, pritoževanja ali fizičnega umika ter s tem slabšamo medosebni odnos. Boljše vprašanje kot rešiti ali ne rešiti konflikt je tako vprašanje, ali je zame dober in povezan odnos s to osebo pomemben ali ne in kako s svojim vedenjem k tej povezanosti prispevam.
Prav ohranjanje povezanosti oz. celo krepitev odnosa pa je ena od pozitivnih posledic uspešno rešenega konflikta. V procesu reševanja konflikta ne le bolj spoznamo sebe in svoje delovanje, temveč tudi svojega sogovornika, njegov način razmišljanja in delovanja. Ob pogovoru, ki je nujen del procesa reševanja konflikta, spoznavamo vse, kar se zdi pomembno tako nam kot tudi sogovorniku in s tem povečujemo možnost, da bomo zmogli razumeti sogovornika, se vživeti v njegova občutja in vztrajati v iskanju rešitve, ki bo dobra za oba. Ob tem bomo krepili tako svoje komunikacijske veščine kot prispevali tudi k krepitvi samozavesti, saj se bomo zavedali, da smo kos neizogibnemu delu življenja – konfliktom.
Še več o avtorici prispevka Petri Cvek in njenem delu pa boste našli tukaj in tukaj.