Sarkopenija: Bolezen staranja

Kaj je sarkopenija?
Do osteoporoznih zlomov prihaja pri padcih iz stojne višine. Pogosto nastane tak padec zaradi šibkih mišic, ki niso več sposobne vzdrževati ravnotežja, ko se človek skuša ujeti. Zato so osteoporozni zlomi s sarkopenijo vzročno povezani.

Če preprečujemo in zdravimo usihanje mišic, hkrati učinkovito zmanjšujemo tudi pojavnost zlomov. V mišici se podobno kot v kosti, stalno izmenjujeta razgradnja, ki ji pravimo katabolizem in gradnja, anabolizem. Če je razgradnja večja od gradnje se mišica tanjša in izgublja na funkciji.

Kaj so vzroki sarkopenije?
Sarkopenija prizadene 50 odstotkov 80-letnikov in predstavlja velik problem za posameznika in družbo, ki mora takemu človeku nuditi ustrezno pomoč. Do neke mere je sarkopenija običajen pojav povezan s staranjem. Mišična moč in zmogljivost se pričneta zmanjševati že po 50.letu za odstotek do dva na leto. Po 60. letu je upad tri do štiri odstotke letno, kasneje še hitrejši.

Vzroki za nastanek sarkopenije so različni, največkrat pa povezani s staranjem. Z leti prične upadati mišična masa, po 60 letu za kar tri odstotke letno. Velik vpliv nanjo pa imajo tudi hormonske spremembe, sploh pri ženskah, ki so v obdobju menopavze.
Bolj pogosto imajo težave s sarkopenijo starejši, ki niso fizično aktivni. Brez gibanja hitreje izgubljajo tudi mišično maso.

 

PREBERITE TUDI: Parkinsonova bolezen: Kako s kineziologijo do nasmeška na ustih?

Tudi določene diete lahko vplivajo na njen hitrejši napredek. Ljudje, ki imajo v svoji prehrani premalo proteinov, hitreje izgubljajo mišično maso. Raziskava je pokazala, da ženske po 50 letu jedo za kar 32 do 41 odstotkov premalo proteinov, pri moških je ta odstotek nekoliko nižji, in sicer od 22 do 38 odstotkov.

Usihanje mišic je povezano z zmanjševanjem količine anabolnih hormonov. Mišična masa in moč usihata pri nekaterih hitreje kot pri drugih. Posebno ogroženi so prekomerno težki posamezniki. Pri njih se je med mišična vlakna vrinila maščoba, kar moti pretok krvi v mišice.

V starosti je tudi sicer zmanjšana prekrvavitev, manj je drobnih kapilar in tudi žilna stena ne deluje kot nekoč. Mišična celica ne dobi hranil, aminokislin, ki bi jih vgradila v svojo beljakovino. Razen tega je debelost povezana s tlečim vnetjem, kar vse moti metabolizem mišice.

Kako postavimo diagnozo sarkopenije?
Mišično maso lahko klinično merimo z:
• antropometričnimi metodami: meritev kožnih gub ter obsegov. Obseg meč pozitivno sovpada z mišično maso. Metode so netočne in težko primerljive pri naslednji meritvi.
• biokemičnimi meritvami: mišični metaboliti (kreatinin, 3-metilhistidin) v urinu nakazujejo nizko mišično maso in
• analizo z bioimpendanco, ki temelji na različni prevodnosti različnih tkiv služi za oceno volumna maščobe in puste telesne mase.

Kako zmogljive so mišice pa ugotavljamo s funkcijskimi meritvami, ki jih je precej. Pri starejši populaciji je uporabna metoda meritev SPPB. Iz sklopa treh različnih testov ugotovimo zmogljivost posameznika.