Vpliv prehranske moči lanenih semen sega daleč nazaj. Nje se je zavedal že frankovski vladar in vojskovodja Charlemagne oz. Charles the Great ali po naše – Karel Veliki, ki je dejansko sprejel zakon, s katerim je zahteval njihovo uživanje. Lanena semena je imel v svojem originalnem arzenalu zdravil tudi oče Hipokrat.
O lanenih semenih in lanenem olju ne morem pisati, ne da bi omenil esencialne maščobne kisline omega–3. Podrobneje lahko o tem lahko preberete v
članku o orehih, ki prav tako kot laneno olje in seme, predstavljajo enega najbogatejših rastlinskih virov maščobne kisline omega-3 pod imenom alfa-linolenska kislina (ALA).
ALA velja za esencialno maščobno kislino, ker je telo ni sposobno proizvesti samo, temveč je v celoti odvisno od našega vnosa s hrano.
Raziskav o koristih omega-3 je ogromno in so več kot prepričljive, za njihov pregled pa bi bila potrebna kar knjiga (katerih je bilo napisanih veliko, kot eno boljših pa lahko priporočim; The Omega-3 Connection, avtor dr. Andrew Stoll). Laneno olje pripomore k zaščiti pred srčnožilnimi boleznimi, raznimi oblikami raka, artritisu in pred kopico drugih degenerativnih boleznih. Čeprav sestoji primarno iz omega-3 maščob, vsebuje ob teh tudi nekaj omega-6 in srcu ljubih omega-9, zaradi česar zagotavlja relativno blagodejno razmerje maščobnih kislin.
Lanena semena – vendar očitno ne tudi olja – vsebujejo poleg naštetega tudi topne vlaknine. Torej, s semeni dobimo vse koristi olja, plus vlaknine, kar je eden razlogov zakaj so v moji kuhinji pogosteje zastopana. Drugi razlog se skriva v izjemni nestabilnosti olja (ne nazadnje gre za večkrat – nenasičeno »gospo«, kateri visoka vročina nikakor ne ustreza, občutljiva pa je tudi na preostala dejavnika oksidacije – svetlobo in kisik), zaradi česar je olje neuporabno pri kuhi in obsojeno na dosmrtno življenje v hladilniku. Uporabo priporočam kvečjemu pri že pripravljenih jedeh (kuhani zelenjavi recimo). Po drugi strani pa so rjave semenke v kuhinji bistveno bolj domače – pri meni bi jih denimo našli v kakšnih mafinih, v družbi oljčnega olja na solatah ter med ovsenimi kosmiči in smoothiji. Pred zaužitjem jih je potrebno le zmleti, najbolje nekaj sekund v kavnem mlinčku. V trgovinah so sicer na voljo že zmlete različice, pred časom sem opazil tudi laneno moko. Glede na to, kako hitro lahko tovrstne maškobe postanejo žarke, bi svetoval, da semena, če je le čas, zdrobite kar sproti. Kakorkoli že, štiri jedilne žlice lanene moke postrežejo s šestimi grami beljakovin in kar osmimi grami vlaknin.
Lan spodbuja srčnožilno zdravje in zdravje debelega črevesa, lahko spodbudi naravno odpornost, podpira zdravo kožo in pripomore k uravnavanju ravni krvnega sladkorja.
Lignani v lanu igrajo dejansko vlogo fitoestrogenov (šibke estrogene spojine v rastlinah) in pomagajo pri nekaterih simptomih menopavze.
Za konec še kratka debata o koristih lanenega napram ribjem olju. Odkrito zagovarjam prednosti ribjega olja vedno, kadar je vprašalnica med obema ali.
Lan resda poseduje svojevrstne zdravstvene koristi in lignani mu dodajo dovolj vrednosti, da sta njegovo olje ter semena vsekakor dobrodošla v prehrani, se pa v kategoriji uporabnih omega 3 (EPA in DHA) ne more primerjati z ribjim oljem.
Pretvoriti ALA v EPA in DHA sicer znamo, vendar smo pri tem uspešni v vsega nekaj odstotkih. Zato dodajajte drobljena lanena semena v smoothije, kosmiče ter solate, zadosti omega 3 pa si vsekakor priskrbite v obliki kvalitetnega ribjega olja oz. kapsul.