Ministrstvo za zdravje je pripravilo Resolucijo o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025 in jo v četrtek, 29. 1. 2015, dalo v eno mesečno javno obravnavo. V Sloveniji narašča število ljudi s prekomerno telesno maso (debelih), posledično pa tudi število bolnikov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, med katerimi izstopa sladkorna bolezen tipa 2. Prezgodnja obolevnost zaradi teh bolezni skrajšuje leta zdravega življenja in vpliva na kakovost življenja prebivalcev, zmanjšuje produktivnost ter povečuje stroške zdravstvene oskrbe. S predlaganimi ukrepi v Resoluciji želimo izboljšati prehranske in gibalne navade prebivalcev vseh starosti še posebej socialno ogroženih.
Število bolnikov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi narašča
V Sloveniji, podobno kot v razvitih državah, narašča število prebivalcev s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi (KNB), ki so na prvem mestu po vzrokih smrti. Problematika je zelo pereča, saj se bolezni, povezane z neustrezno prehrano in telesno nedejavnostjo, pojavljajo (npr. sladkorna bolezen tip 2) vedno bolj zgodaj, tudi že pri otrocih. Ob neustreznem ukrepanju bo postala situacija neobvladljiva, saj se zaradi KNB že zmanjšuje delovna zmožnost aktivne populacije, težave pa se pri starajoči se populaciji le še stopnjujejo.
Delež čezmerno hranjenih in debelih otrok in mladostnikov se je v zadnjih tridesetih letih podvojil, bolj izrazito je bilo to povečanje pri fantih, saj se je delež prekomerno težkih dečkov povečal s 13,5 % na 18,8 %, delež debelih pa se je povečal z 2,8 % na 6,1 %. Tudi pri odraslih ima telesno maso večjo od priporočene 42 % žensk in 66,6 % moških. Po ocenah stroke ima pri nas kar 7,3 % prebivalcev sladkorno bolezen, napovedi pa predvidevajo njen porast za 3% vsako leto.
Za ohranjanje in krepitev zdravja je pomembno razmerje med energijo, ki jo vnesemo v telo s prehranjevanjem in z njeno porabo s telesno dejavnostjo. Čeprav stopnja celokupne telesne dejavnosti pri odraslih Slovencih v povprečju narašča, je delež tistih, ki dosega priporočila glede rekreativne telesne dejavnosti zelo nizek in znaša približno 20 %.
Resolucija z ukrepi za boljše zdravje prebivalcev
Z Resolucijo o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025 želi država izboljšati prehranske navade (povečati uživanje sadja in zelenjave, rib, polnozrnatih žit in žitnih izdelkov in zmanjšati vnos trans maščob, nasičenih maščob, sladkorja, in soli) in gibalne navade prebivalcev od najzgodnejšega obdobja življenja do pozne starosti. Zapisana je v želji zaustaviti in obrniti trend naraščanja telesne mase prebivalcev Slovenije in vplivati na manjšo pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni.
Resolucija gradi na rezultatih predhodnjih politik na tem področju, ki so vplivali na nekatere pozitivne premike na področju zdravega prehranjevanja in telesne dejavnosti. Kljub temu pa se zaradi velikih sprememb v načinu življenja (uživanje živil, ki vsebijejo veliko sladkorja, maščob in soli ter njihovega agresivnega trženja ter vse večje telesne nedejavnosti), soočamo s porastom debelosti pri otrocih, mladostnikih in odraslih, po drugi strani pa se srečujemo s pojavom krhkosti in funkcionalne nezmožnosti starejših in kronično bolnih. V novem predlogu dokumenta so tako združeni ukrepi na področju zdravega prehranjevanja in ukrepi za spodbujanje vsakodnevne telesne dejavnosti, saj je le tako mogoče v zadovoljivi meri vplivati in obvladovati naraščajočo debelost in druge KNB.
Posebna dodana vrednost dokumenta je v povezovanju in doseganju sinergij med strategijami drugih resorjev, ki so skladni in podpirajo strateške cilje Resolucije kot so npr.: usmeritve kmetijske politike za povečanje lokalne trajnostne oskrbe in samooskrbe; usmeritve nacionalnega programa športa in zakonodaje na področju vzgoje in izobraževanja; usmeritve strategije slovenskega turizma, ki podpira trajnostni razvoj in ukrepe za Slovenijo kot aktivno, zdravo in zeleno destinacijo; usmeritve v trajnostno mobilnost in dobro prostorsko načrtovanje; usmeritve socialne politike za socialno aktivacijo in zmanjševanje tveganja revščine. Izvajanje ukrepov bo prispevalo tudi k gospodarskemu in socialnemu razvoju Slovenije.
Za zagotovitev usklajenega delovanja vseh ključnih deležnikov, bo za koordinacijo izvajanja in spremljanja programa vzpostavljena medresorska delovna skupina, ki bo omogočala pravočasno, odprto in učinkovito izmenjavo podatkov in informacij. Izvedba ukrepov bo opredeljena v periodičnih izvedbenih načrtih, v katerih bodo podrobno določene aktivnosti, njihovi nosilci in potrebna finančna sredstva.
Zdravje ne nastaja v zdravstvenem sektorju pač pa tam, kjer ljudje preživimo večino svojega časa, torej v vrtcih, šolah, delovnem mestu, v lokalni skupnost. Zato je pri javni obravnavi pomembna vključenost vseh deležnikov vladnega, nevladnega in zasebnega sektorja, stroke, civilne družbe in lokalne samouprave. Vabimo torej vse, da s svojimi predlogi in komentarji dogradijo za vse nas pomemben dokument, na osnovi katerega bomo v naslednjem desetletju lahko izboljšali prehranske in gibalne navade prebivalcev Slovenije.
Resolucija opredeljuje naslednja prednostna področja:
- zagotavljanje zdravega prehranjevanja v skladu s smernicami in priporočili za različne starostne skupine (še posebej v sistemu organizirane vrtčevske, šolske in študentske prehrane, v bolnišnicah in domovih za starejše občane),
- spodbujanje ponudbe za zdrave izbire v gostinstvu in turizmu v povezavi s turistično ponudbo v lokalnih okoljih s ciljem, da Slovenija postane odlična, zelena, aktivna in zdrava destinacija)
- spodbujanje ponudbe zdravju koristnih živilskih izdelkov v sodelovanju z industrijo (npr. zniževanje vsebnosti sladkorja, soli in maščob v živilih),
- zagotavljanje dostopnosti do zdravih prehranskih izbir za socialno-ekonomsko ogrožene skupine (npr. lastna pridelava hrane, urbani vrtovi, dvig zdravstvene in finančne pismenosti)
- zagotavljanje varne in zdravju koristne hrane, s poudarkom na lokalno-trajnostni oskrbi in samooskrbi,
- osveščanje potrošnikov s primernim označevanjem, predstavljanjem in trženjem živil ter z omejevanjem trženja hrane za otroke,
- spodbujanje telesne dejavnosti prebivalcev v vseh starostnih skupinah,
- krepitev vloge zdravstvenega sektorja pri obvladovanju debelosti in telesne dejavnosti s ciljem zmanjševanja kroničnih bolezni,
- izobraževanje in raziskovanje na tem področju,
- obveščanje in osveščanje, vključno z javnozdravstvenimi kampanjami.