Če smo zadovoljni, gremo z novimi idejami, z novimi navdihi veselo naprej. Če nismo zadovoljni, je čas, da nekaj naredimo, da stopimo v akcijo.
Premalo je, da si delamo plane, načrte in pri tem ostane. Šteje samo "akcija" in nič drugega, za začetek seveda. Če vse ostane pri besedah, nismo naredili nič oziroma tisto, kar naredi 94 % ljudi (po statistikah). Če pa se premaknemo v smeri, ki si jo želimo, pa smo že naredili zametke. Resnično je pomembna samo akcija, kar pa je tudi najtežje, saj se moramo premakniti iz cone udobja, ki nam je znano, domače in seveda ugodno. Pustijo nas pri miru .... kdo pa so bo ukvarjal z ljudmi, saj itak ne bodo razumeli in se strinjali z mano, kako me bodo sprejeli drugačnega ...
Ja, taka miselnost ni v domeni ljudi, ki hočejo nekaj narediti, ki hočejo napredovati. Seveda se ljudje ne bodo strinjali z nami, nam bodo nasprotovali, ampak to ni naša stvar, to je njihova - ne morejo sprejeti drugačnosti. Naj kar oni ostanejo tam kjer so, mi bomo pa napredovali in k sebi privabili ljudi, ki razmišljajo podobno kot mi.
Eno leto nazaj sem se jaz spopadala z mislimi, kaj narediti - pustiti varno, dobro in ugodno službo, ki mi je bila zagotovljena do pokojnine ali se spustiti na pot pustolovščin, tveganj in na koncu pot mojega srca. Prav dobro se spomnim, da sem vseh 14 dni, kar sem bila na dopustu, vsaj 10 dni bila za to, da se ne spustim v tveganje in pustim službo. Ampak vse se je stopnjevalo, vedno bolj sem se poslušala, vedno bolj sem se izobraževala od ljudi, ki vedo veliko več od mene in na koncu, vedno bolj sem zaupala sebi. Ja, in uspelo mi je in ponosna sem na to ... še vedno.
Ne mislim, da bi sedaj vsi pustili službo in delali svoje ... rada bi, da se obračate k sebi, da se poslušate in se seveda slišite. Ne ukvarjajte se toliko z drugimi, saj imate dovolj dela na sebi.
In kako veš, kdaj živiš sebe .... takrat ko deluješ iz srca, ne iz svojega ega, ki nas nadvladuje, če mu to dovolimo. Ko ga enkrat znamo obvladati, postane čisto majhen, čisto nebogljen ...
Če se med dopustom ne morete umirit, sprostiti - ker naj bi se, se sprejmite čisto takšne kot ste. Imejte se radi čisto take kot ste. In ko vam to uspe, se boste avtomatično umirili in ne bo potrebno nobene prisile ali sile, da se sprostite.
Pomagate si lahko tudi z meditacijo, z usmerjeno pozornostjo na dihanje in vse bo prišlo samo od sebe.
Imejte se najlepše, vse vam je dano ... vi ste kreator svojega življenja - zapomnite si. To pomeni tudi, da ga ne kreirate drugim in jih pustite živeti ter jih sprejmete ravno takšne kot so. Potem jih boste tudi razumeli.
Še več boste našli
tukaj.