Za izgubo spomina in miselnih funkcij običajno uporabljamo izraz demenca. V resnici gre za več različnih bolezni, ki imajo podobne bolezenske znake, razvoj in potek pa sta lahko precej različna. Po starosti 65. let se tveganje za demenco vsakih pet let podvoji. V starosti 85. let se z izgubo spomina in upadom miselnih sposobnosti spopada okrog 50 odstotkov populacije.
Alzheimerjeva bolezen
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika izgube miselnih sposobnosti. Ima jo 60 do 80 odstotkov bolnikov z demenco. Bolezen sčasoma napreduje in je neozdravljiva. Največji dejavnih tveganja je starost, čeprav lahko zbolijo tudi mlajši. Stroke se še ne more zediniti, ali zgodnejši nastanek Alzheimerjeva bolezni tudi pomeni, da bo le-ta hitreje napredovala. Nekatere študije govorijo temu v prid, druge tovrstne povezave niso dokazale. Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo običajno živijo še osem do deset let po potrditvi diagnoze.
Demenca z Lewyjevimi telesci
Demenca z Lewyjevimi telesci je druga najpogostejša vrsta demence pri starejših. Ima jo od 15 do 25 odstotkov bolnikov. Gre za neke vrste kombinacijo Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni. Bolezen se lahko začne z znaki Alzheimerjeve: motnje spomina, izguba orientacije, spremembe razpoloženja, zanemarjanje higiene, motnje v presoji, motnje pozornosti… ali Parkinsonove bolezni: tresavica, počasno gibanje, povečan mišični tonus…). Značilni znaki so pogosti padci oziroma izguba ravnotežja brez razloga ter izrazito nihanje budnosti in zaspanosti. Že zgodaj se lahko pojavijo prividi in prisluhi, ki jih pogosto spremljajo blodnje, še posebej preganjavica. Čeprav gre za napredujočo bolezen, pravočasna prepoznava bolnikom in svojcem zelo olajša življenje.
PREBERITE TUDI: 6 stvari, ki krepijo zdravje možganov in preprečujejo razvoj Alzheimerjeve bolezni Vaskularna demenca Medicina demenco in srčno-žilne bolezni obravnava kot ločena stanja, ki med seboj niso povezana. Pri vaskularni demenci je drugače. Glavni vzrok zanjo je okvara žil v možganih, bodisi zaradi žilnih bolezni ali kapi. Običajno se pojavi med 60. in 70. letom starosti, bolniki pa imajo predhodno pogosto povišan krvni tlak, aterosklerozo, preveč holesterola in maščob v krvi ali sladkorno bolezen. Vzročna povezava med žilnimi boleznimi je vaskularno demenco je velika: vsak četrti do peti bolnik z okvarjenimi žilami ima tudi vaskularno demenco.
Frontotemporalna demenca Gre za demenco, pri kateri genetika igra veliko vlogo: v 40 odstotkih je vzrok dednost. Kot pove že ime, bolezen prizadene predvsem čelni in sečni del možganov. Bolniki ne izgubijo spomina, pač pa imajo težave z govorom in se osebnostno in vedenjsko spremenijo. Pogosti so izbruhi jeze in agresivnost. Običajno se pojavi pet let prej kot Alzheimerjeva bolezen. Bolniki težko najdejo prave besede in sčasoma uporabljajo vse manj besed ali celo prenehajo govoriti. Pogosto razvijejo nove oblike vedenja, na primer uživanje samo določene vrste hrane, branje ene in iste knjige, ploskanje, trenje z rokami, pobiranje ostankov hrane in podobno.
Parkinsonova demenca Podobno kot demenca Lewyjevimi telesci je tudi Parkinsonova demenco značilna izguba spomina, motnje pomnjenja, tresavica, brezizrazen obraz, halucinacije in motnje spanja. Kaj je torej razlika med njimi? Parkinsonova bolezen, za katero so značilne motnje gibanja in tresenje okončin, ni nujno, da napreduje v demenco.
PREBERITE TUDI: Bolniki s Parkinsonovo boleznijo morajo hitreje priti do svojega nevrologa Creutzfeldt-Jakobova bolezen Gre za najbolj redko, a najbolj brutalno obliko demence, ki izredno hitro napreduje. 90 odstotkov bolnikov umre v enem letu po potrditvi diagnoze. Povzročajo je prioni, vrsta beljakovine, ki se napačno zvija in je odporna na encim, ki ga naše telo izloča za razgradnjo beljakovin. V približno 15 odstotkih je vzrok za nastanek te agresivne bolezni dednost, pojavi pa se pri bolnikih, starejših od 50 let.
Viri:
Spominčica – Alzheimer Slovenija
Alzheimer’s Foundation of America
Gerontološko društvo Slovenije