Babica Jolanda, 92: "Svet je velik – dobro je, da ga moji vidijo. Jaz jih pa gledam od tu."

Moj čas > Digitalno varni | piše: Petra Znoj | 21.11.2025
92-letna Jolanda s pomočjo telefona in tablice vsak dan ostane povezana z vnuki – enim v ZDA, drugim v Nemčiji in vnukinjo, ki je sicer v Sloveniji, ampak sta se vseeno navadili, da se vidita. Spremljala je poroko v Mehiki, opazuje pravnukove prve mesece in prejema fotografije razgledov iz Pule. Tehnologija ji omogoča, da je prisotna v svetu.
Preko svoje tablice je lahko del življenja vnukov, ki živijo v tujini.
Preko svoje tablice je lahko del življenja vnukov, ki živijo v tujini.
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila

Jolanda je odraščala v času, ko je bil svet drugačen, bolj počasen in precej bolj oddaljen. Tehnologija je prihajala počasi, zato so bile novosti pravo doživetje. Rada se spominja svojega očeta, ki je kmalu po koncu vojne kupil prvi radio v vasi. »To je bil dogodek,« pove. Radio so postavili na okensko polico, glasnost pa navili toliko, da so ga slišali tudi zunaj. Sosedje so se zbirali pred hišo, poslušali novice in glasbo, kot bi bili del nečesa velikega. Podobno je bilo s telefonom. Dolgo časa ga je imela v vasi le ena družina. Če je kdo dobil klic, je moral kar tja. »Prišli so povedat: 'Jolanda, imaš telefon!' Potem si pa šel poslušat, kaj je novega,« se nasmehne.

Ko so bili vnuki majhni, pametnih telefonov še ni bilo. Imeli so prenosne telefone, a uporaba ni bila tako razširjena: »Takrat si moral paziti, da nisi iz tujine klical domov, ker so bili računi astronomski. Zdaj pa se jaz normalno pogovarjam v Ameriko, brez skrbi.« Z rahlim zadovoljstvom doda: »Časi se res spremenijo. Ampak nekatere spremembe so prav dobre.«

Eden izmed vnukov živi v Ameriki

Z leti je Jolanda ugotovila, da svet mladim ponuja priložnosti, o kakršnih sama ni mogla niti sanjati. Zato ni bila presenečena, ko je vnuk napovedal, da bo odšel v tujino. »Če imaš možnost študirati nekaj, česar pri nas ni, potem je prav, da greš,« pove preprosto. Ko je odhajal, mu je rekla le: »Pojdi. Svet je velik, in dobro je, da ga vidiš, dokler si mlad.«

In res ga je videl. Najprej šolanje v programu, ki ga v Sloveniji takrat ni bilo. Potem služba v Kanadi, selitev v Španijo, zdaj pa že dve leti življenje in delo v ZDA. »Mladi morajo ven. Če se zapreš samo v svoj kraj, ne veš, kako ljudje živijo drugje. Druga kultura, drug jezik … to ti nekaj da.«

Zdaj, ko vidi, kako se je vnuku odprlo življenje, se njen pogled le še potrdi. »Lepo ga je videti tam, kjer mu je dobro. Jaz pa sem tukaj – in ga vseeno vidim, kadar želim. To je danes največja prednost,« doda, medtem ko s prstom pokaže na tablico, ki ji povezuje generacije. 

Poroka v Mehiki – videoklic ob tretji uri zjutraj

Ko ji je vnuk, ta isti vnuk, povedal, da se bo poročil v Mehiki, je bila najprej žalostna, ker je vedela, da tja ne bo mogla in ne bo mogla biti del njegovega dneva. Potem pa so vnuki skupaj prišli na idejo, da bi poroko v Mehiki lahko spremljala v živo, preko videoklica.

Zaradi deveturne časovne razlike je tablico vklopila ob enih zjutraj. Udobno se je namestila v postelji, se povezala na videoklic in bila gostja na tej poroki – samo, da je bila v pižami in pod odejo. »Bila sem zraven, kolikor se je dalo,« pravi. »In to mi je veliko pomenilo.«

Pravnuk v Nemčiji – trije meseci vsakdanjih malih sprememb

Drugi vnuk živi v Nemčiji, kjer je pred tremi meseci postal oče. Jolanda je pravnučka videla že v prvem tednu, prek videoklica, in od takrat naprej skoraj vsak dan. Starša pa ji redno pošiljata tudi posnetke in fotografije, ki jih z veseljem pregleda. »Ko je tako majhen, se iz dneva v dan nekaj spremeni,« pove. Včasih ji pošljejo, kako spi, drugič, kako ga kopajo ali kako se prvič rahlo nasmehne. Te stvari jo razveselijo, ker jih lahko spremlja sproti, ne le iz pripovedovanja. Za njo je to najboljši del tehnologije – da je lahko vključena v vsakdanje življenje svojih bližnjih, četudi živijo stotine kilometrov stran.

 

videoklicZaradi napredne tehnologije lahko svoje vnuke vidi vsak dan, čeprav živijo na drugem koncu sveta.

Videoklici z vnukinjo v Sloveniji – ko ti otroški glasovi polepšajo dan

Čeprav ima enega vnuka v ZDA in drugega v Nemčiji, je Jolandina družina tudi doma precej velika. Njena vnukinja živi v Sloveniji in ima dva sinova, ki sta stara šest let. Z njima je povezava še posebej živahna, saj jo pogosto pokličeta kar sama.

»Ta dva sta pa živa,« pove s prikritim nasmehom. Včasih jo pokličeta po videu takoj po vrtcu, še preden slečeta bundo. »Babicaaaa, poglej, kaj sva delala danes!« ji zakličeta in ji v kamero kažeta risbice, plastelin, igrače ali nove superge, ki jih razkazujeta z navdušenjem, ki ga zmorejo samo otroci.

»Lepo je, ko jih vidiš v obraz, ne samo slišiš,« pove. Pri običajnem klicu je vedno pogrešala njihov izraz, živahnost, to, kako se smejita. Zdaj pa preko kamere vidi vse – od tega, kako mahata, do tega, kako se prepirata, kdo bo prvi govoril. Vnukinja ji pogosto pošlje še kakšen posnetek, če se med klepetom ne utegnejo vsega pokazati. Tako je prababica Jolanda vsak teden del njihovih malih dogodivščin, čeprav ni fizično ob njih. 

Vikend v Puli – najljubši kotiček, ki ga čez leto pogreša

Jolanda ima v Puli majhen vikend, kamor se vrača že desetletja. Vsako leto tam preživi približno tri mesece, od junija do oktobra. »To je moj kraj,« pove brez razmišljanja. Tam je mir, tam pozna vsako ulico, in tam se počuti doma.

Ko je doma, Pulo hitro začne pogrešati. Takrat na vrsto pridejo sosedi, ki pa svoje vikende obiščejo tudi jeseni, in celo pozimi. Redno ji pošiljajo fotografije razgleda na morje, cvetja pred hišo ali popoldanske svetlobe, ki se preliva skozi krošnje. »Da mi malo skrajšajo čakanje,« pravi skoraj v šali, a se vidi, da ji te slike veliko pomenijo.

Ko prejme fotografijo, si jo skrbno shrani in jo večkrat pogleda. »Ni isto, kot biti tam, ampak je nekaj, kar te drži do naslednjega poletja.«

Ko se naučiš nekaj novega, se svet odpre

Jolanda prizna, da se ji je tehnologija na začetku zdela zapletena. »Toliko gumbov, pa ne veš, kam pritisniti,« pravi. A ko je videla, da ji telefon in tablica omogočata, da je lahko del življenja svojih vnukov in pravnukov, se je odločila, da se bo potrudila.

»Če so oni na drugem koncu sveta, jaz pa tukaj, je prav, da najdem način, da jih vidim,« pove preprosto. Danes ji videoklici in fotografije omogočajo tisto, česar včasih ni imela – občutek, da je blizu, tudi ko je daleč.

_______________________________________________________

Svoj pametni telefon opremimo z mobilnim paketom, ki nam omogoča popolnoma brezskrbno uporabo vseh mobilnih storitev, tako doma kot tudi na počitnicah v tujini.

Pri izbiri paketa preverimo, da vključuje neomejene klice na mobilne in stacionarne številke, pa tudi neomejen prenos podatkov, saj se bomo tako zavarovali pred nepričakovanimi dodatnimi stroški, hkrati pa bomo lahko brezskrbno uporabljali vse prednosti, ki nam jih nudi sodoben pametni telefon.

Preverite ponudbo neomejenih mobilnih paketov pri A1, ki so upokojencem na voljo že za 5,99 € na mesec. Z neomejenimi paketi A1 ne bomo nikoli prekoračili zakupljenih količin ali ustvariti nepričakovanih dodatnih stroškov.

Čas je za brezskrbno uživanje v video klepetih z vnuki ali prijateljico ter neomejeno brskanje po spletu.

Promocijsko sporočilo

Spremljajte Moja leta na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

pametni telefon tablica starost digitalizacija videoklic
Morda te zanima tudi:

Manj sonca, a kljub temu VEČ SREČE! kaj je švedski RECEPT ZA SREČO!

Preverite, kaj so fika, fredagsmys, lattepappor, fritid...

Zaupanje v življenje: Kako ga povečati oziroma prebuditi?

Za sproščen odnos do življenja je nujno, da sprejmemo v...

Iz najnovejših raziskav: Le 15 min hoje na dan vas lahko reši diabetesa?

Raziskovalci so tokrat pod drobnogled vzeli starejše po...

So vaši možgani mlajši ali starejši od vaše biološke starosti? Preverite znake

Kako lahko, torej, ugotovite, če so vaši možgani mlajši...

Marko Finec: »V domu starejših imam ves potreben komfort«

Ob dišeči kavi na klubski mizici me je pričakal v svoji...

Ko prostovoljka postane most do sveta: srčna Lili Gornik

Ko je prijatelju na koncu življenja napolnila napihljiv...

Božična peka: Preprosti masleni božični piškoti

Piškote lahko spečemo po preprostem receptu, lotijo se ...

Ko dom postane bolnišnica: ko družina ostane brez sistemske pomoči

Ko starejši nenadoma postane odvisen od pomoči drugih, ...

Življenje v skladu z dušo: 6 nasvetov

Preverite, kako se ponovno povezati s svojo dušo in ji ...

Recept za najboljšo OREHOVO POTICO

Orehova potica je najpogosteje na mizi ob raznih prazni...

Ne glede na spremembe nam je v ospredju vedno človek

»Tako kot vsaka novost tudi sistem dolgotrajne oskrbe p...

Ko bolnišnična postelja postane čakalnica za prosto posteljo v domu starejših

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKC) vsak ...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Starejše novice:
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Milena Miklavčič

Milena Miklavčič
novinarka, pisateljica


"Od nas samih je odvisno, s katero nogo bomo vstali. To je recept za uspešno življenje, ne nazadnje tudi v zrelih letih."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2026 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.