Poleg zaščitnih snovi pa možgani potrebujejo tudi dobre maščobe. Dobre maščobe preprečujejo vnetja.
Sem spadajo hladno stiskana olja, ki so bogata z E-vitaminom, kot tudi zelo kvalitetne omega 3 maščobne kisline, ki pa morajo imeti certifikat o čistosti, ker v nasprotnem primeru spet vnašate težke kovine v vaše telo in tako pripomorete k obremenjenosti telesa s strupi.
E vitamin uničuje proste radikale v celičnih membranah in tako pripomore k obnovi možganskih celic, poleg tega pa   poveča prekrvavitev in koncentracijo. Odlični viri E-vitamina so vsa hladno stiskana olja – naj izpostavim samo nekaj dobrih olj:  laneno, repičino, orehovo  in bučno olje; najboljši naravni vir E-vitamina pa je olje iz pšeničnih kalčkov.
Omega 3  maščobna kislina 
•	topi   strdke v  žilah in uravnava holesterol
•	blaži artritis (vnetje sklepov) 
•	vpliva na kožo - luskavica in srbečica
•	pomaga proti  glavobolu in migreni
•	podpirajo strukturo in delovanje možganov in živčnega sistema 
•	učinkuje protivnetno
Dve tretjini možganov je sestavljeno iz maščob. Omega 3 maščobna kislina je glavna sestavina za obnovo mielinske ovojnice v možganih.   Zdrav vir omega 3 maščobne kisline so mastne ribe. Uživajte čim več rib. Naj vas opozorim, da pa konzerve ne spadajo v kategorijo zdrave hrane. Če že jeste konzerve, naj bodo to sardine in ne tune. Tuna je namreč riba roparica in je zadnja v prehranjevalni verigi. To je tudi vzrok, da so tune obremenjene s težkimi kovinami.
Znanstveniki so zagnali pravi preplah zaradi kritičnega pomanjkanja DHK maščobne kisline pri večini prebivalstva v zahodni kulturi. DHK maščobna kislina, ki jo dobite z uživanjem mastnih rib je pomemben gradnik človeškega možganskega tkiva, največ se je nahaja v možganski sivi snovi ter v očesni mrežnici. Nizke vrednosti DHK povezujejo z depresijo, izgubo spomina, demenco in motnjami vida.
Na dobro delovanje možganov vplivajo B-vitamini!
B-vitamini  vplivajo na  “tekočnost”  ovoja v možganih. Če imamo premalo B-vitaminov, postane holesterol žarek, se zlepi in se skupaj z mrtvimi beljakovinskimi odpadki zaskorji. To povzroča odmrtje možganskih celic, kar pa občutite kot zmanjšano spodobnost pomnjenja.
Vitamin B8 - holin: 
•	pospešuje razvoj možganov in krepi spomin 
•	vpliva na koncentracijo
•	skrbi za normalo delovanje celic v telesu in za  presnovo maščob
•	znižuje krvni tlak
•	je kurir živčnih signalov in preprečuje nabiranje maščob v krvi.
•	učinkuje, kadar nas tarejo bolečine v mišicah in izčrpanost
•	Pomaga ob psihični stiski
•	deluje proti vnetju kože
•	deluje na zvečano sposobnost  pomnjenja 
V primeru pomanjkanja  holina se zmanjša dejavnost  možganov in posledično pride do pešanja spomina,  bruhanja, vrtoglavice in izpadanja las.  Vsrkava se skupaj z vitaminom B12.
Vir v hrani: Jajca - rumenjak, jetra, orehi, arašidi, gobe, zelje
Vitamin B12
•	Sodeluje pri tvorbi mielinske ovojnice
•	Izboljšuje zbranost, spomin in uravnoteženost
•	Zmanjšuje razdražljivost
•	Vpliva na vsrkavanje vseh ostalih vitaminov skupine B
•	Potreben za dobro kri, ker sodeluje pri tvorbi rdečih krvničk
•	Preprečuje nevarnost infarkta
•	Preprečuje krhkost kosti in bolečine v hrbtenici
•	Ohranja zdrav živčni sistem.
•	Preprečuje demenco
V primeru pomanjkanja vitamina B12 se pojavi razdražljivost, nezmožnost dobrega pomnjenja in slabokrvnost. Vsrkava se skupaj s kalcijem.
Vir v hrani: Jajca, jetra, ribe, sir, mleko
Žalosten je podatek, da smo v Sloveniji med vodilnimi državami pri zgodnji  umrljivosti  zaradi možgansko-žilnih bolezni:  ženske so na 4. mestu  v Evropi, moški pa kar na 2. mestu! Tu bi se moral vsak posameznik zamisliti in če vidi, da njegova pot vodi v bolezen, ali če vidi, da je »najšibkejši« člen v njegovi družini prav demenca,  bi vsak sam moral spremeniti svoje prehranjevalne navade in  svoj stil življenja! Za zdravje smo odgovorni sami – tudi za zdravje svojih možganov!
 
Če imate vprašanje za svetovalko za zdravo prehrano Minko Gantar, ji ga lahko zastavite TUKAJ.
 
Več informacij najdete tukaj.