Rjava barva sladkorja sama po sebi še ne pomeni, da gre za nerafiniran sladkor. Na policah lahko najdemo tako manj predelane vrste trsnega sladkorja kot rafiniran sladkor, ki mu je bila dodana melasa. Na pogled sta si lahko precej podobna.
Če želite vedeti, kaj dejansko kupujete, zato ni dovolj pogledati barve.
Kako beli sladkor postane rjav?
Melasa je temen, gost sirup, ki nastaja pri predelavi sladkornega trsa in daje rjavemu sladkorju značilno barvo ter nekoliko karamelen okus.
Pri nekaterih vrstah rjavega sladkorja je postopek takšen, da se rafiniranemu sladkorju melasa doda oziroma vrne, zaradi česar kristali postanejo rjavi.
To ne pomeni, da je s takšnim sladkorjem kaj narobe. Pomembno je le vedeti, da rjava barva ni dokaz, da je izdelek nerafiniran.
Po drugi strani obstaja tudi manj rafiniran oziroma nerafiniran trsni sladkor, pri katerem je način predelave drugačen in ostane prisotnega več prvotne melase.
Preberite tudi: Kamutova moka: zakaj jo je vredno poskusiti in kaj lahko spečemo iz nje
Kako ugotoviti, kaj je v vrečki?
Najlažje tako, da obrnete embalažo in preberete deklaracijo.
Če vam je pomembno, da kupite manj predelan izdelek, poiščite oznake, kot sta surovi trsni sladkor ali nerafinirani trsni sladkor. Sam napis rjavi sladkor tega še ne zagotavlja.
Ne zanašajte se niti samo na odtenek. Zelo temen sladkor ni nujno »bolj naraven«, svetlejši pa ni nujno bolj rafiniran. Barva je predvsem posledica prisotnosti in količine melase.
Na spletu lahko zasledimo tudi domači preizkus, pri katerem damo rjavi sladkor v vodo in opazujemo, ali kristali postanejo beli. Toda takšen poskus nam ne pove zanesljivo, kako je bil sladkor proizveden. Deklaracija na embalaži je veliko boljši odgovor.
Je nerafiniran rjavi sladkor bolj zdrav?
To je verjetno najpomembnejši del zgodbe. Manj rafiniran sladkor lahko zaradi melase vsebuje nekoliko več nekaterih mineralov kot beli sladkor, vendar so količine pri običajnem uživanju majhne.
Tudi nerafiniran rjavi sladkor je še vedno predvsem sladkor. Kalorična vrednost je podobna, prav tako ga ni smiselno uživati v večjih količinah samo zato, ker je manj predelan.
Če želimo povečati vnos mineralov, bomo veliko več naredili z raznoliko prehrano kot z zamenjavo belega sladkorja za rjavega.
Zato se pri izbiri rjavega sladkorja bolj kot na domnevne zdravstvene koristi splača osredotočiti na okus, aromo in način uporabe.
Zakaj potem sploh izbrati rjavega?
Ker je lahko zelo dober. Melasa mu daje nekoliko globlji, karamelen okus, ki se lepo poda k piškotom, medenjakom, biskvitom, sadnim sladicam in nekaterim omakam. Pri določenih receptih vpliva tudi na vlažnost in teksturo peciva.
Če vam je takšen okus všeč, je rjavi sladkor odlična izbira. Če kupujete dražjega zato, ker pričakujete bistveno bolj zdravo alternativo belemu sladkorju, pa razlika ni tako velika, kot bi lahko sklepali iz njegovega videza.
Preberite tudi: Rešite se odvisnosti od sladkorja!
Pri naslednjem nakupu naredite to
Ko boste naslednjič stali pred polico s sladkorjem, ne iščite najtemnejše vrečke, ampak preberite, kaj piše na njej.
Če želite nerafiniran oziroma manj rafiniran sladkor, naj bo to jasno navedeno na embalaži. Če piše samo rjavi sladkor, iz barve same ne morete sklepati, kako je bil izdelan.
In ne glede na izbiro velja preprosto pravilo: rjavi sladkor je lahko manj predelan, ni pa zaradi tega živilo, ki bi ga bilo smiselno uživati v večjih količinah.