KAKO LAHKO ZAŠČITIMO PRIDELKE PRED POZEBO/MRAZOM?
Vedeti moramo, da je najboljši ukrep preventiva, vrtnine preprosto sadimo takrat, ko je za njih primerno. Ne prehitevamo časa tudi, če nas vreme tako, kakor letos, pošteno vabi na prosto. Vedno pogledamo koledar, ali pa seveda sicer sadimo, a potem vemo, da tvegamo in se ne jezimo.
Sama sicer nisem sadjar, a že nekaj let spremljam, kako ljudje z veseljem sadijo fige, kakije in drugo mediteransko rastlinje tudi na kontinentu, puščajo rožmarin na prostem in podobno. Seveda se v teh časih vremenskih sprememb pogosto to res obnese, ko pa se ne, se je potrebno s tem sprijazniti, če želimo te rastline imeti. Sredozemske rastline se po svoji genetiki, dednini, hitro zbudijo, veliko prej jih toplo vreme premami in pričnejo z vegetacijo, kakor naše tradicionalne rastline. To je potrebno vedeti.
Potem je eden izmed preventivnih ukrepov tudi zdrava in predvsem živa, ne pregnojena zemlja, da se rastline pred stresenim dogodkom dobro počutijo oziroma so krepke in vitalne. Od tukaj naprej moji nasveti veljajo samo za vrtnine, deloma tudi kakšno cvetje.
PREBERITE TUDI: STROKOVNJAKINJA ODGOVARJA: Kako pripravimo dober setveni načrt?
Seveda je pokrivanje s koprenami neposredni ukrep pred mrazom. Tukaj je potrebno vedeti, da izolacija ni koprena, izolacija je zrak, ki je med prekrivko in mrzlim zunanjim zrakom. Ta zrak sonce podnevi segreje (kadar seveda sonce je), ponoči pa koprena prepreči ohlajanje. Zato je vedno pomembno, da je zraka čim več. To pomeni, da je najboljši izolator seveda rastlinjak, večji je, bolje deluje, naslednja zaščita so seveda tuneli. Te lahko naredimo hitro, z navadnimi enoletnimi šibami, ki jih odrežemo tam, kjer jih najdemo. Lahko jih seveda kupimo, zdaj so že tako dobre, da jih hranimo stegnjene, saj ne zavzamejo veliko prostora, so pa upogljivi, ko jih potrebujemo (jih samo upognemo in že imamo tunel).
Plosko prerivanje koprene po tleh je spomladi najmanj učinkovito, saj je zemlja mrzla in ne greje zraka. Še vedno pomaga za kakšno stopinjo ali dve. Seveda prekrijemo takrat, ko je najbolj toplo, v sredini dneva, ne zvečer, ko sonce ne greje več in se je že ohladilo. Prav tako je boljša zaščita dvojna koprena, kakor enojna.
Ne pozabite, v razmerah, kakor jih imamo zdaj, je potrebno pokrivati (na primer krompir) tudi v rastlinjakih, posebej teh manjših, vrtnih.
Še ena pomoč je, ki pa ni čarobna paličica: to je uporaba pripravkov, ki vsebujejo morske alge, od domačih pa pripravek iz rastline baldrijana. Prav tako pomaga pripravek iz ognjiča. Vendar je veliko bolj učinkovito, če pripravek najprej uporabimo pred pozebo (pred stresom) - vsaj 24 ur prej, potem pa takoj, ko opazimo poškodbe, in ponavljamo še, ko se rastline pričnejo obraščati.
Nikoli v stresnem času me gnojimo.
Dodajam še eno moje opozorilo: vsi ti ukrepi pomagajo rastlinam premagati morda največ 2 oC nižjih temperatur, kot bi bilo drugače, pa še to je odvisno od posameznih rastlinskih vrst, o katerih govorimo, pa tudi velikosti rastlin, kakovosti sadik… .
Plodovke so izredno občutljive, solata, grah, čebula, por… pa prenesejo tudi do – 5C, odvisno od kondicije rastline.
PREBERITE TUDI: Kako doma vzgojimo lastne sadike? Nasveti izkušene vrtnarke in agronomke
KAKO LAHKO ZAŠČITIMO PRIDELKE PRED POPLAVO?
Pred pravimi poplavami težko. Stanje vode na površinah zaradi stoječe vode, padavinskimi stoječimi vodami, in podobno pa rešujemo z dvignjenimi gredicami (ne visokimi gredami).
KAKO LAHKO ZAŠČITIMO PRIDELKE PRED TOČO?
Pred točo seveda lahko zaščitimo samo s protitočnimi mrežami, če te možnosti ni, nekega močnega ukrepa ni. Je pa vedno smiselno enako, kakor sem napisala pri mrazu: pred napovedanimi nevihtami rastline tretirati s pripravki, ki vsebujejo izvlečke morskih alg ali regratovim pripravkom ali pripravkom iz ognjiča, že prej, seveda pa ponovimo zadevo takoj po toči in vsaj še enkrat po nekaj dnevih.
KAKO LAHKO ZAŠČITIMO PRIDELKE PRED SUŠO?
Suša je izraz za pomanjkanje vode. Tukaj seveda ni druge rešitve, kakor namakanje posevkov. Glede na vremenske razmere sama že nekaj let svetujem vsem, da čim prej razmislijo o tem, kako bi namakali, da ne bi zaradi tega trpelo njihovo zdravje in da bi porabili čim manj časa. Vsekakor je smiselno vodo pripeljati čim bližje vrta, potem pa, če je le možno napeljati talne cevi z vodo med rastline.
Najbolj racionalno porabimo vodo zagotovo s kapljičnim namakanjem, od vode, ki jo rastlinam damo z zalivalkami pa nimajo le te skoraj nič, včasih samo 20 %, ostalo pa se preseli v podzemlje.
Hkrati pa pošteno trpijo predvsem hrbtenice tistega, ki se trudi z zalivanjem. Voda je namreč težka.
Seveda pripomore k počasnejšemu začetku suše tudi dovolj humusa v tleh, tega lahko v tla vnašamo z organskimi gnojili. Vendar »kupljena« organska gnojila, oziroma briketi, te funkcije nimajo. Kompost, gnoj, rastline za zeleno gnojenje, naravne zastirke… sčasoma izboljšajo tla tako, da se voda v območju korenin rastlin zadržuje dalj časa.
Dokaj dobro sušne razmere blažijo tudi prekrita, zasenčena tla – zastirke. Te hladijo zemljo in preprečujejo hitro izhlapevanje, s tem pa tudi zmanjšujejo porabo vode, več vode pa ostaja dalj časa v območju korenin, tam kjer jo rastline potrebujejo.
Vsekakor je v vročih poletjih, kakor je bilo leta 2022 (in prej 2013) nujno celo senčenje posevkov, predvsem rastlinjaka , da znižamo tudi temperaturo. Vendar suša ni samo stvar visokih temperatur in poletja, že nekajkrat smo se, predvsem tisti, ki imajo zimzelene okrasne rastline srečali tudi z zimsko sušo. Tudi prezimni radič je zaradi nje lahko zelo grenak. Prav tako včasih trpi zelje jesensko sušo.
Skratka, ko ni vode, je potrebno namakati. Če so temperature nižje, počnemo to manj pogosto, a takrat oblino, ko pa je vroče, pa je včasih potrebno namakati tudi vsak dan.
PREBERITE TUDI: Kako urediti vrt na balkonu ali terasi (nasveti izkušene vrtnarke in agronomke)?
Vsekakor pa bi lahko nekaj naredili tudi s svojim vsakodnevnim življenjem in obnašanjem. Tako vse bolj pogosto ekstremno vreme povzročamo ljudje s svojo preveliko potrošnjo in seveda tudi preveliko odpadkov, ki jih povzročamo prav s tako potrošnjo.
Miša PUŠENJAK